Predlog Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje na teh območjih (Uredba je biča 23. 3. 2026 predložena v vladni postopek) uvaja bistveno strožji režim rabe prostora v okolici jedrskih objektov. Ne gre več za klasično prostorsko načrtovanje, temveč za prostor pod režimom jedrske ...
Spremembe, ki jih prinaša Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, niso zgolj tehnične. Gre za zaostritev pravil in večjo zahtevo po dokazljivosti podatkov, kar neposredno vpliva na pripravo in izvedbo gradbenih projektov.
Spremembe zakonodaje prinašajo predvsem terminološko uskladitev starega Zakona o graditvi objektov z novim Zakonom o rudarstvu ter določajo prehodna pravila za postopke, koncesije in finančne obveznosti v rudarskem sektorju. Za gradbeni sektor so pomembne zlasti v primerih projektov na območjih pridobivalnih prostorov, kjer se stikata gradbena in rudarska zakonodaja.
Bistveno je spremenjen 150. člen, ki ureja domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte. Besedilo je zelo spremenjeno tudi glede na verzijo, ki je bila poslana v Državni zbor.
Spremembe zakonodaje na področju legalizacije objektov naslavljajo vprašanja, ki so se v praksi dolgo odpirala, a ostajala neurejena. Posodobljen 145. člen prinaša natančnejšo opredelitev postopka izdaje odločbe o legalizaciji ter določa okvir za obravnavo primerov, kjer dosedanja pravila niso omogočala učinkovite rešitve. Namen sprememb je zagotoviti večjo pravno jasnost in ...
Vzpostavitev sistema eGraditev ne pomeni takojšnjega konca papirnega poslovanja. Sprememba 137. člena GZ-1 določa prehodno obdobje, v katerem bo vlaganje vlog in izdaja odločb še naprej mogoča po obstoječih pravilih, če investitor ne uporabi digitalnega sistema.
Spremembe prinašajo strožja in hkrati natančneje določena pravila izvajanja inšpekcijskega nadzora, ki bistveno vplivajo na potek postopkov in položaj zavezancev.
Spremembe gradbene zakonodaje prinašajo večjo jasnost glede začetka gradnje, veljavnosti gradbenih dovoljenj in dopustnih odstopanj. Cilj je večja pravna varnost, manj administrativnih zapletov in preprečevanje dolgotrajno odprtih gradbišč, hkrati pa natančnejša pravila za investitorje in projektante.
Spremembe v Zakon o ohranjanju narave (ZON), izvedene z novelo ZON‑F (Uradni list RS, št. 97/2025), prinašajo več praktičnih posledic za investitorje, občine in druge deležnike, ki načrtujejo gradbene posege ali upravljanje naravnih območij.
V slovenski gradbeni in upravnopravni praksi se odpira novo področje, ki lahko pomembno vpliva na dinamiko odločanja v projektih državnega in lokalnega pomena. Sprememba zakonodaje prinaša mehanizem, ki lahko pospeši pot do izvedbe najpomembnejših naložb.