Prostorske ureditve državnega pomena, kot so ceste, železnice, letališča, plinovodi, daljnovodi, elektrarne, ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti in podobno, se v prostor umeščajo v postopkih državnega prostorskega načrtovanja (DPN). Postopke vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor, vanje pa so vključeni pobudnik, investitor, nosilci urejanja prostora in zainteresirana javnost.Pri ...

Dopustne dodatne prostorske ureditve v območju prostorske ureditve državnega pomenaZakon dopušča možnost, da se za smotrno izrabo prostora na območju veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta umesti tudi druge ureditve, ki s samim aktom niso bile načrtovane, njihova umestitev pa z vidika prostorske ureditve državnega pomena ni problematična. Občina pošlje ...

V postopku načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena je ZUreP-2 omogočal izvedbo postopka prevlade ene javne koristi nad drugo. ZUreP-3 pa v tem kontekstu prinaša določila glede t. i. razrešitve nasprotja javnih interesov. Inštitut je predviden kot skrajno sredstvo po tem, ko so možnosti usklajevanja med nosilci urejanja prostora že ...

Postopek državnega prostorskega načrtovanjaKot je predvidel že ZUreP-2, naj bi se strateške odločitve o prostorskih ureditvah državnega pomena začele že v fazi regionalnega prostorskega načrta, ki ga je ZUreP-2 vpeljal kot nov strateški akt na nivoju regije. Želja oz. navodilo zakona je, da se zasnove prostorskih ureditev državnega pomena ...

Leta 2017 sprejet Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/17) je poleg Zakona o prostorskem načrtovanj[i]u (ZPNačrt) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) razveljavil in nadomesti tudi Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10, ...