Po zadnjih podatkih Eurostata je Slovenija aprila 2025 zabeležila največji medletni upad obsega gradbenih del med vsemi državami članicami EU, in sicer -5,9 %. Večino Evrope je zaznamoval zmeren trend rasti, pri nas pa opažamo nasprotno gibanje.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je dokončno razveljavilo 146. člen Gradbenega zakona (GZ-1), ki je omogočal posebno obliko legalizacije za objekte daljšega obstoja, torej tiste, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in so obstajali vsaj 20 let. Člen je bil decembra 2023 že začasno zadržan, zdaj pa je ...
Slovenija pripravlja novo uredbo, ki bo omogočila, da se odpadki mineralnega izvora, kot so odpadni beton, asfalt, gramoz ali opeka, uporabijo kot nadomestni gradbeni materiali – pod jasnimi okoljskimi pogoji in brez dodatne okoljevarstvene odobritve.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je napovedalo pripravo nove Uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki bo prvič celovito uredila postopke zbiranja, ločevanja, predelave in poročanja o gradbenih odpadkih v Sloveniji. S tem želi država zmanjšati okoljsko obremenitev gradbenih projektov in izboljšati ponovno uporabo materialov v skladu z ...
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravlja predlog nove uredbe, ki bo natančno določila, kdaj se zemeljski izkop, ki nastane pri gradnji, lahko uporabi kot stranski proizvod in ne kot odpadek. Gre za pomemben korak k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in zmanjšanju količin gradbenih odpadkov.
Dolgotrajni in nepredvidljivi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so že vrsto let eden največjih izzivov slovenskega gradbenega sektorja. Investitorji, projektanti in občine pogosto opozarjajo na dolge upravne zamude, ki zavirajo razvoj, zvišujejo stroške in ustvarjajo negotovost. V praksi so roki za izdajo dovoljenja pogosto presegli več mesecev ali celo leto, ...
Vlada Republike Slovenije je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028 vključila tri nove projekte energetske prenove pomembnih javnih objektov v Ljubljani, s čimer nadaljuje uresničevanje ciljev podnebne politike in izboljševanja energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
Sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN) je v Sloveniji pogosto sinonim za dolgotrajne, zapletene in togo strukturirane postopke. Zaradi obveznih faz priprave, usklajevanj z državnimi nosilci urejanja prostora, javnih razgrnitev ter celovite presoje vplivov na okolje lahko spremembe trajajo več let. Posledično občine pogosto ne morejo dovolj hitro slediti dejanskim potrebam ...
Nelegalno zgrajeni objekti, zlasti tisti iz obdobja pred letom 1975, predstavljajo enega najstarejših in najobsežnejših izzivov slovenskega prostora. Številni objekti so bili zgrajeni v času, ko upravni postopki še niso bili sistemsko urejeni, gradbena dokumentacija pogosto ni bila zahtevana ali je bila ohranjena le deloma. Po ocenah Geodetske uprave Republike ...
Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo javni poziv za sofinanciranje občinskih naložb v pripravo evidence stavbnih zemljišč (ESZ), ki je ključen temelj za učinkovito in digitalizirano prostorsko načrtovanje.