Obligacijski zakonik predpisuje tri načine določitve cene pri gradbeni pogodbi, in sicer na mersko enoto dogovorjenih del (cena na enoto), v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena) in ceno, določeno s klavzulo »ključ v roke«. Od načina oblikovanja cene v gradbeni pogodbi je odvisno, ali mora izvajalec voditi knjigo obračunskih izmer (v praksi gradbena knjiga).

Drugi odstavek 10. člena Pravilnika o gradbiščih (v nadaljnjem besedilu Pravilnik)[1] določa, da je treba, če so cene v gradbeni pogodbi določene na mersko enoto posameznih del (kot je bil dogovor med pravdnima strankama), poleg gradbenega dnevnika voditi knjigo obračunskih izmer. Za Pravilnik o gradbiščih je sicer določena uporaba do 31. 12. 2021, vendar se še uporablja (podaljšana uporaba) vse do sprejema Uredbe o gradbiščih, ki je zdaj v postopku sprejemanja.

Kadar je v gradbeni pogodbi določena »cena na enoto«, je izvajalec dolžan voditi knjigo obračunskih izmer, saj je to evidenca, v kateri izvajalec zabeleži in naročnik potrdi izvedene količine posamezne vrste del. Potrjena knjiga obračunskih izmer je v tem primeru osnova oziroma podlaga za izstavitev mesečne situacije.

Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, mora na gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec na gradbišču izvaja, in ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema del. Za dela, ki so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih zunaj gradbišča, gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer ni treba voditi.

Gradbeno knjigo (knjiga obračunskih izmer) vodi izvajalec, podpisuje pa jo tudi pooblaščenec naročnika. Vanjo se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvedenih del v posameznem obračunskem obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo z navedbo mer (dimenzij) in podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb projektov za izvedbo določenih detajlov. V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo, in elemente oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje odstranijo.

Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati. Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z dnem začetka prvih del na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi, dokler niso dela izvedena in izmerjena oziroma obračunana.

Pravilnik v 14. členu določa obliko in vsebino knjige obračunskih izmer, in sicer jo sestavljajo uvodni list, seznam vloženih listov, obračunski list, obračunske priloge in obračunski načrti. Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih oblika in vsebina ter način izpolnjevanja so določeni v prilogi 2, ki je sestavni pravilnika.

Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži pa se označen list brez navedbe izmer in z vpisom "Ta dela se niso izvedla zaradi ….", saj mora biti število obračunskih listov enako številu postavk v pogodbenem predračunu. S podpisom pooblaščenca investitorja se šteje, da so količine podpisanih del izvedene.

Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega ali rekonstruiranega objekta investitorju.

Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih izmer oštevilčijo in vstavijo v ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo. Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju in ta jo mora hraniti najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.

Knjiga obračunskih izmer se torej uporablja za lažje dokazovanje, katera dela so bila dejansko izvedena. Če izvajalec ne vodi knjige obračunskih izmer, to ne sme iti v škodo naročniku. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa:

»Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer služita lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena. Dokazno breme je na gradbeniku. Nevodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer naročniku, to je toženi stranki, ne sme iti v škodo.«[2]

»V primeru, da so v gradbeni pogodbi določene cene del za mersko enoto posameznih del, torej kot cena za enoto del, se poleg gradbenega dnevnika ločeno vodi še knjiga obračunskih izmer.«[3]

»Izvajalec je bil dolžan dnevno predložiti knjigo obračunskih izmer. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka (ki je naročnik) prejela knjigo obračunskih izmer šele konec aprila. Očitno je bila Pogodba oblikovana tako, da bi lahko tožena stranka na temelju knjige obračunskih izmer za vsak dan posebej ugotovila, kakšna dela so bila opravljena in koliko jih je bilo. Tudi sicer ustreza predložitev obračunskih izmer po samem izvajalcu običajem, kot so se oblikovali v gradbeništvu. Pred 24. 4. 2011 torej tožena stranka ni mogla preizkusiti še ničesar in pred tem dnem ni mogel začeti teči še noben rok za preizkus že 31. 3. 2011 predložene 5. začasne situacije.«[4]

Če izvajalec ne vodi knjige obračunskih izmer, pa to še ne pomeni, da ni upravičen do plačila za izvedena dela. Dela, ki jih je izvedel, mora izvajalec dokazati, kar običajno stori z izvedencem. »Čeprav izvedenec ni razpolagal s knjigo obračunskih izmer in čeprav so bila dela, ki jih je opravila tožnica, zakrita z montažnimi stenami, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bilo na podlagi pregleda razpoložljive dokumentacije, izvedenskega mnenja, izdelanega na podlagi ogleda na kraju samem, ter analize podatkov, mnenj stroke in izkušenj mogoče ugotoviti, katera dela in koliko teh je tožeča stranka opravila. Izvedensko mnenje je jasno, popolno, skladno z raziskanimi okoliščinami in strokovno prepričljivo. Zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.«[5]

Iz osnutka Uredbe o gradbiščih ni razvidno, da bi ta po prenehanju uporabe Pravilnika o gradbiščih predpisovala vodenje knjige obračunskih izmer. Dejstvo je, da bo Uredba o gradbiščih izdana na podlagi Gradbenega zakona (GZ-1), ki je po svoji naravi javnopravni predpis in ne posega v pogodbena razmerja. Knjiga obračunskih izmer, ki je namenjena lažjemu dokazovanju izvedenih del, pa spada v pogodbeno razmerje med naročnikom in izvajalcem. Če torej v prihodnje v Uredbi o gradbiščih vodenje knjige obračunskih ne bo predvideno, je vsekakor priporočljivo, da to področje izvajalec in naročnik uredita v pogodbi.

[1] Pravilnik o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 - popr., 61/17 - GZ, 199/21 - GZ-1).

[2] VSL sodba I Cp 2912/2011.

[3] Sklep Višjega sodišča v Celju Cp 273/2014 z dne 25. 9. 2014.

[4] Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 450/2016 z dne 8. 6. 2017 (obrazložitev, zap. št. 24).

[5] VSL Sodba I Cpg 229/2022.