Ministrstvo za finance je v javno obravnavo do 21. 7. 2025 poslalo osnutek noveliranega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1-P), ki bo občutno razširil obveznosti fizičnih oseb pri poročanju o tržnih najemnih pogodbah. Ključni cilj sprememb je izboljšati kakovost in ažurnost evidence trga nepremičnin, zagotoviti večjo preglednost najemnih razmerij ...
Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 z izvedbenim načrtom za obdobje 2025–2034 postaja operativni okvir, ki bo neposredno vplival na projekte v prostoru. Za projektante in izvajalce pomeni to jasnejše zahteve pri načrtovanju, večje povezovanje z državnimi in občinskimi prioritetami ter nove pogoje v razpisih in prostorskih aktih.
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji z dne 8. 7. 2025 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Nujnost hitre in usklajene obnove po nesrečahNaravne nesreče, kot so poplave, plazovi, žled ali potresi, pustijo za seboj ogromno materialno škodo – tako na stavbah kot na infrastrukturi. Obnova prizadetih območij pogosto traja predolgo, saj postopke ovirajo zapleteni predpisi, dolgotrajno usklajevanje in administrativne ovire.Sprememba Zakona o odpravi posledic ...
Ministrstvo za naravne vire in prostor bo po odločbi Ustavnega sodišča, ki je z razveljavitvijo 146. člena GZ‑1 preklicalo možnost poenostavljene legalizacije objektov daljšega obstoja, začelo intenzivne priprave novih pravnih rešitev.
Od 1. julija 2025 so se formalno začeli postopki umeščanja druge jedrske elektrarne JEK 2 v prostor. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo pobudo za Državni prostorski načrt (DPN), ki je odprta za 90‑dnevno javno obravnavo do 30. septembra.
Geodetska uprava (GURS) je 26. maja 2025 začela pošiljati zbirna potrdila o posplošenih vrednostih nepremičnin, ki so se glede na prejšnje izračune z oktobra 2024 povišale za približno 8 %, kar pomeni skupno ocenjeno vrednost nepremičnin Slovenije v višini 298 mrd €. Postopek obveščanja lastnikov se je zaključil ...
Po zadnjih podatkih Eurostata je Slovenija aprila 2025 zabeležila največji medletni upad obsega gradbenih del med vsemi državami članicami EU, in sicer -5,9 %. Večino Evrope je zaznamoval zmeren trend rasti, pri nas pa opažamo nasprotno gibanje.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je dokončno razveljavilo 146. člen Gradbenega zakona (GZ-1), ki je omogočal posebno obliko legalizacije za objekte daljšega obstoja, torej tiste, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in so obstajali vsaj 20 let. Člen je bil decembra 2023 že začasno zadržan, zdaj pa je ...
Slovenija pripravlja novo uredbo, ki bo omogočila, da se odpadki mineralnega izvora, kot so odpadni beton, asfalt, gramoz ali opeka, uporabijo kot nadomestni gradbeni materiali – pod jasnimi okoljskimi pogoji in brez dodatne okoljevarstvene odobritve.