Trajnostna gradnja postaja ključni steber sodobne gradbene industrije, kjer so v ospredju okoljski, socialni in ekonomski vidiki skozi celoten življenjski cikel stavbe. V zadnjem obdobju odločilno nanjo vplivata predvsem spremembe v zakonodaji ter naraščanje cen materialov. Oba dejavnika zahtevata prilagajanje strategij, uvajanje inovacij ter tesno sodelovanje vseh deležnikov v gradbenem ...
Slovenija z novo sprejeto uredbo o izvajanju Uredbe (EU) 2024/1735 ustvarja okvir za hitrejše in bolj usklajeno umeščanje strateških projektov zelene tranzicije v prostor. Uredba, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in je bila 22. julija 2025 obravnavana na seji vladnih delovnih teles, prinaša pomembne spremembe, ...
Spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H) prinašajo pomembne in obsežne novosti, ki vplivajo na gradbeni sektor, lokalne skupnosti in investitorje v Sloveniji. Namen teh sprememb je predvsem boljša zaščita kakovostnih kmetijskih zemljišč in spodbujanje trajnostnega razvoja na podeželju, kar pa hkrati uvaja nove omejitve in zahteve za gradbene postopke.
Od 1. julija 2025 so se formalno začeli postopki umeščanja druge jedrske elektrarne JEK 2 v prostor. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo pobudo za Državni prostorski načrt (DPN), ki je odprta za 90‑dnevno javno obravnavo do 30. septembra.
Geodetska uprava (GURS) je 26. maja 2025 začela pošiljati zbirna potrdila o posplošenih vrednostih nepremičnin, ki so se glede na prejšnje izračune z oktobra 2024 povišale za približno 8 %, kar pomeni skupno ocenjeno vrednost nepremičnin Slovenije v višini 298 mrd €. Postopek obveščanja lastnikov se je zaključil ...
Po zadnjih podatkih Eurostata je Slovenija aprila 2025 zabeležila največji medletni upad obsega gradbenih del med vsemi državami članicami EU, in sicer -5,9 %. Večino Evrope je zaznamoval zmeren trend rasti, pri nas pa opažamo nasprotno gibanje.
Dolgotrajni in nepredvidljivi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so že vrsto let eden največjih izzivov slovenskega gradbenega sektorja. Investitorji, projektanti in občine pogosto opozarjajo na dolge upravne zamude, ki zavirajo razvoj, zvišujejo stroške in ustvarjajo negotovost. V praksi so roki za izdajo dovoljenja pogosto presegli več mesecev ali celo leto, ...
Vlada Republike Slovenije je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028 vključila tri nove projekte energetske prenove pomembnih javnih objektov v Ljubljani, s čimer nadaljuje uresničevanje ciljev podnebne politike in izboljševanja energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
Sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN) je v Sloveniji pogosto sinonim za dolgotrajne, zapletene in togo strukturirane postopke. Zaradi obveznih faz priprave, usklajevanj z državnimi nosilci urejanja prostora, javnih razgrnitev ter celovite presoje vplivov na okolje lahko spremembe trajajo več let. Posledično občine pogosto ne morejo dovolj hitro slediti dejanskim potrebam ...
Nelegalno zgrajeni objekti, zlasti tisti iz obdobja pred letom 1975, predstavljajo enega najstarejših in najobsežnejših izzivov slovenskega prostora. Številni objekti so bili zgrajeni v času, ko upravni postopki še niso bili sistemsko urejeni, gradbena dokumentacija pogosto ni bila zahtevana ali je bila ohranjena le deloma. Po ocenah Geodetske uprave Republike ...