Po uničujočih poplavah leta 2023 je Slovenija začela izvajati nov, sistematičen in celovit pristop k obravnavi plazov, ki predstavljajo eno izmed največjih groženj za prebivalce in infrastrukturo na ogroženih območjih. V okviru Državne tehnične pisarne, ki deluje pod okriljem Službe za obnovo po poplavah in plazovih, je bila ustanovljena interdisciplinarna ekipa strokovnjakov, zadolžena za obsežne terenske preglede in analize plazov po vsej državi.

Identificirani so bili najpomembnejši plazovi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje in učinkovite sanacijske aktivnosti. Med plazovi so med drugim Nužijev plaz v Mežici, področje Bistričice/Blate v Cerkljah na Gorenjskem, plazovi v Lučah in Tolminu, ter številni drugi na Koroškem in v različnih slovenskih regijah.

Sanacija zahtevnejših plazov, katerih obseg presega zmožnosti posameznih občin, je zaupana Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV). V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) potekajo varovalni ukrepi na šestih plazovih večjega obsega, med njimi plaz Stovže (Bovec), Slano blato (Ajdovščina) ter Macesnik (Solčava). Sanacijski ukrepi vključujejo tako vzpostavitev monitoringa za redno spremljanje plazov kot izvedbo nujnih gradbenih zaščitnih intervencij.

Rok za zaključek sanacijskih projektov v okviru NOO je 30. junij 2026, kar poudarja nujnost in strateško pomembnost tovrstnih ukrepov. Ministrstvo za naravne vire in prostor aktivno optimizira delo DRSV in Direktorata za vode, da bi dosegli strokovno usklajeno in učinkovito upravljanje tveganj zaradi plazov ter povečali odpornost Slovenije na tovrstne naravne nesreče.

Novi pristop, ki združuje preventivne ukrepe, napredno spremljanje ter strokovno izvedbo gradbenih sanacij, predstavlja ključno podporo za zaščito prebivalcev in infrastrukture ter zagotavlja trajnostno upravljanje ogroženih območij.

Vir: GOV