Poplavna ogroženost kot rastoča prostorska grožnja

Poplave so v zadnjih letih ena najpogostejših in najdražjih naravnih nesreč v Sloveniji. Vplivajo na varnost ljudi, povzročajo škodo na infrastrukturi ter ogrožajo kulturno dediščino in gospodarsko dejavnost. Po podatkih Direkcije RS za vode se število ekstremnih vremenskih dogodkov povečuje, posledice pa postajajo vse hujše, vključno na območjih, ki jih v preteklosti nismo obravnavali kot posebej ogrožene.

Podnebne spremembe in slaba prostorska praksa iz preteklosti sta v zadnjih letih razgalili pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje. Do nedavnega je namreč veljala uredba, ki ni dovolj jasno opredeljevala meril, po katerih bi se lahko posegi na poplavnih območjih objektivno presojali. Premajhna regulacija in dopuščanje gradenj na poplavnih območjih sta povečala tveganje za prebivalce, občine in investitorje.

Zato je bila v maju 2025 sprejeta nova Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ki določa jasnejša merila, prepovedi in tehnične pogoje za gradnjo in načrtovanje.