Kaj bo glede legalizacije prinesel novi gradbeni zakon in kje se danes najbolj zapleta

18. 6. 2021

Koliko stane legalizacija, kakšne so predvidene spremembe in zakaj upravna enota zavrača vloge za legalizacijo; katere so še druge spremembe predlaganega gradbenega zakona

Pot do legalizacije neskladnih in črnih gradenj je kljub gradbenemu zakonu, ki velja zadnja tri leta in naj bi legalizacijo nekoliko poenostavil, še vedno trnova. Upravne enote odobrijo le okoli 60 odstotkov vseh vlog. Prosilca za legalizacijo po poenostavljenem postopku, ki velja za objekte, zgrajene pred letom 1998, lahko zavrnejo že zaradi malenkostnih odstopanj, kot je drugačen nadstrešek nad vrati. Zdaj je v vladni obravnavi nov prenovljen gradbeni zakon (tega vlada potrjuje danes, potem pa ga mora potrditi še državni zbor), ki naj bi odpravil nekatere pomanjkljivosti in poenostavljeno legalizacijo dovolil tudi za objekte, narejene pred letom 2005 (in ne le pred letom 1998).

In katere glavne spremembe bo prinesel prenovljeni gradbeni zakon, če bo sprejet?

  • Predvidoma bo mogoče v istem postopku legalizirati obstoječo črno gradnjo in dobiti dovoljenje za njeno prizidavo in/ali rekonstrukcijo, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
  • Mogoče bo legalizirati tudi le del objekta, če je mogoče jasno identificirati legalen in nelegalen del.
  • Datum za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja se predvidoma premika z leta 1998 na 2005 (gre za prej omenjeno poenostavljeno legalizacijo).

V praksi to pomeni, da bo lastnik črne ali neskladne gradnje, ki jo je postavil pred letom 2005, to lahko legaliziral po poenostavljenem postopku, če po letu 2004 na objektu ni bilo nobenih sprememb. Torej nobenega novega prizidka, nadstreška ali česa podobnega, zgrajenega po 1. januarju 2005. Bo pa – kar danes ni mogoče – mogoče dobiti hkrati tudi dovoljenje za omenjeni prizidek, zgrajen pozneje.

Vrste legalizacije: poenostavljena, klasična legalizacija in legalizacija manjših odstopanj

  1. LEGALIZACIJA OBJEKTOV, ZGRAJENIH PRED 1. JANUARJEM 1998: Ta je – vsaj na papirju – bolj enostavna in ne preveč draga (več o cenah pišemo v nadaljevanju). Ima pa velik minus, in sicer da bo dovoljenje za objekt daljšega obstoja veljalo pogojno in ga bo pristojni organ za gradbene zadeve lahko razveljavil na zahtevo vlade ali občine. In to brez odškodninske odgovornosti. To bo lahko storil zaradi zavarovanja javnega interesa, denimo zaradi ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Zaznamba pogojne veljavnosti dovoljenja za objekt daljšega obstoja se bo vpisala v zemljiški kataster. Kot smo zapisali zgoraj, bi po novem lahko bilo mogoče legalizirati odstopanja oziroma objekte, zgrajene na črno pred letom 2005, brez posebnih soglasij (kar poenostavljena legalizacija omogoča).
  2. LEGALIZACIJA PO REDNEM POSTOPKU: Postopek je zaradi več pravil najdražji, a to varianto strokovnjaki najbolj priporočajo. Je sicer najzahtevnejša, a najbolj gotova, saj se preveri skladnost objekta z vsemi predpisi ter pridobita gradbeno in uporabno dovoljenje, kar zagotavlja tudi varnost objekta in primernost za njegovo uporabo. So pa potrebna vsa soglasja, kot pri novogradnji, denimo tudi sosedov, če je objekt preblizu meje.
  3. DRUGE VRSTE: Legalizacija manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja, legalizacija po zakonu o graditvi objektov iz leta 2003 (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so bili v uporabi na dan 1. januarja 2003 in od takrat niso bistveno spremenjeni ter so evidentirani), legalizacija manjših objektov in večjih neskladnosti.

Več na: LEGALIZACIJA

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.