Pri integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sta združena postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja  in postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zakonodajalec se je pri tej zakonski ureditvi držal načela »vse na enem mestu«.

Nekaj bistvenih značilnosti postopka:

• Za vodenje integralnega postopka je pristojni upravni organ za gradbene zadeve MOP; doslej je postopek presoje vplivov na okolje z izdajo okoljevarstvenega soglasja potekal na ARSO, postopek izdaje gradbenega dovoljenja pa na upravni enoti ali na okoljskem ministrstvu (pri posegih državnega pomena).
• ARSO ostaja v postopku le kot obvezni mnenjedajalec za mnenja glede emisij v tla, vode, zrak, hrupa, svetlobnega onesnaževanja ter elektromagnetnega sevanja in ravnanja z odpadki.
• Mnenjedajalci podajo svoje mnenje na celotno dokumentacijo; prej se je večina mnenjedajalcev pojavila prvič v postopku presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in drugič v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
• Stranski udeleženci se obravnavajo bolj celovito oz. enkrat v združenem postopku; prej so lahko vstopali prvič v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in drugič v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
• Za presojo vplivov na okolje v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Če se v okviru presoje vplivov na okolje izvede tudi presoja sprejemljivosti, se zanjo uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.

GZ-1 je prinesel dve novosti, ki sta se v praksi sicer že praj priporočali, zdaj pa sta tudi zapisani v zakonu:

• Če se v integralnem postopku zahteva izdaja integralnega gradbenega dovoljenja za objekt, ki tvori kumulativni poseg v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali del objekta v skladu s prvim in drugim odstavkom 55. člena GZ-1, se v integralnem postopku izvede presoja vplivov na okolje za vse kumulativne posege ali celotni objekt, izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja pa se preveri le za posamični objekt ali del objekta, ki je predmet zahteve investitorja.
• Če se v integralnem postopku opravi presoja vplivov na okolje za vse kumulativne posege ali celotni objekt iz prejšnjega odstavka, se izdaja integralnih gradbenih dovoljenj za gradnjo na območju izvedene presoje vplivov na okolje izvede v skladu z II. poglavjem četrtega dela tega zakona brez ponovne presoje vplivov na okolje, če:
• je zahteva vložena v petih letih od pravnomočnosti integralnega gradbenega dovoljenja, v katerem je bila opravljena presoja vplivov na okolje, ki vključuje tudi nameravano gradnjo,
• je nameravana gradnja skladna s pogoji, ki so določeni v že izdanem integralnem gradbenem dovoljenju, in
• so izpolnjeni pogoji iz 54. člena GZ-1.
• Če so vplivi objekta na naravo neugodno ocenjeni, je kot skrajno sredstvo dopusten institut prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki se vodi v ločenem postopku.
• Rok za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku je pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj (30 dni + možnost podaljšanja za 15 dni + čas za pridobitev mnenja, če se mnenjedajalec ne odzove na poziv upravnega organa, ki vodi postopek), javne razgrnitve in pridobivanja mnenj v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov, če je ta potreben.
• Gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje, ki se ne izda v integralnem postopku ali ga izda stvarno nepristojen organ, je nično.

Integralni postopek se začne na zahtevo investitorja. Zahteva mora vsebovati projektno dokumentacijo, ki jo predvideva Gradbeni zakon za redne postopke izdaje gradbenega dovoljenja (in je podrobneje definirana v Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr., 197/20 in 199/21 – GZ-1)), in poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti pripravljeno v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09, 40/17). Če je za poseg v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) potrebna tudi presoja sprejemljivosti, je v skladu s tem pravilnikom vlogi treba priložiti še t. i. Dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.

Pri vsebini projektne dokumentacije je treba posebej opozoriti na to, da Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo, vključuje tudi določila o posebnostih projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje.

Če gre za gradnjo novega objekta, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje, ker je funkcionalno in prostorsko povezan z drugimi nameravanimi ali že izvedenimi posegi v okolje in skupaj z njimi ta prag dosega ali presega, mora projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebovati tudi opis obstoječega stanja objektov in infrastrukture, s katerimi je objekt funkcionalno in prostorsko povezan, ter podatke o že pridobljenih okoljevarstvenih soglasjih in dovoljenjih ter drugih odločbah, ki so bile izdane za objekte, s katerimi je objekt funkcionalno in prostorsko povezan, na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja.

Če gre za objekte z vplivi na okolje, kjer je tehnološki proces bistven element za presojo vplivov na okolje, mora projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebovati tudi:

• opis tehnološkega postopka po fazah ali sekcijah, od skladiščenja surovin do končnih produktov,
• masne in energetske bilance,
• georeferencirane podatke o predvidenih odvodnikih in izpustih v zrak ter iztokih odpadnih vod, z opisom morebitnih čistilnih naprav za odpadni zrak in vode,
• obratovalni čas objekta in predvideno število obratovalnih dni v letu,
• predvideno število delovnih mest in obiskovalcev v objektu,
• podatke o prometnih obremenitvah, povezanih z obratovanjem, po vrstah vozil in obdobjih dneva (dnevni čas od 6. do 18. ure, večerni čas od 18. do 22. ure, nočni čas od 22. do 6. ure) ter dnevih v tednu,
• podatke o prezračevalnih, hladilnih in drugih napravah na strehi, fasadi ali ob objektu, ki bodo vir emisij hrupa (vrste, število, georeferencirani podatki, raven zvočne moči LWA posameznih virov),
• podatke o vrstah, letnih količinah in predvidenem ravnanju z odpadki in surovinami v času obratovanja, z veljavno določenimi klasifikacijskimi številkami odpadkov,
• podatke o načrtovanih virih elektromagnetnih sevanj,
• georeferencirane podatke o vrstah in istočasno prisotnih količinah kemikalij v objektu in načinu skladiščenja ter predvideni letni porabi, vključno z varnostnimi listi,
• prikaz zahtev za zagotavljanje in zadrževanje požarne vode,
• posebne zahteve za objekte z veliko ali zelo veliko požarno ogroženostjo in eksplozijsko nevarne objekte ter
• prikaze pretočne procesne sheme.

V nasprotju z rednim postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja, kjer mnenja pridobiva investitor sam (oz. v nadaljevanju tudi upravni organ, če je investitor neuspešen), v integralnem postopku pristojni upravni organ za gradbene zadeve (MOP) zaprosi mnenjedajalce, da v 30 dneh od prejema dokumentacije pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njihove pristojnosti in morebitne pogoje, ki se nanašajo na izvedbo gradnje in uporabo objekta. Na zahtevo mnenjedajalca se rok lahko podaljša za največ 15 dni. Pridobivanje mnenj koordinira MOP, ki mnenjedajalce poziva k pravočasni podaji mnenj in jih po potrebi tudi medsebojno usklajuje. Če mnenje pristojnega mnenjedajalca ni izdano v roku, ga MOP pridobi tako, kot je predvideno tudi za redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja (t. i. molka organa ni).

Glede na z uredbo predpisano vsebino, ki jo je treba obravnavati v poročilu o vplivih na okolje, glede na tipe oz. zahtevnost posegov, ki potrebujejo presojo vplivov na okolje, in glede na pretekle izkušnje s presojo vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja je seveda realno pričakovati in se tudi dogaja, da je treba dokumentacijo po pregledu pristojnih mnenjedajalcev dopolnjevati, usklajevati, dodatno pojasnjevati.

Ko pristojni upravni organ oceni, da je dokumentacija ustrezno pripravljena, dopolnjena v skladu z mnenji mnenjedajalcev, se začne 30-dnevna javna razgrnitev, ki jo predhodno napovedana z javnim naznanilom na spletnih straneh e-uprave. Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, javno objavo namestiti na lahko dostopno in vidno mesto na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Namen javne razgrnitve je omogočiti seznanitev široke javnosti z nameravano gradnjo in omogočiti vsakomur, da vpogleda v vso dokumentacijo in da v 30 dneh poda svoja mnenja, predloge in pripombe.

Poleg seznanitve široke javnosti je v integralnem postopku omogočeno tudi sodelovanje stranskim udeležencem.

Do vstopa v integralni postopek so kot stranski udeleženci upravičeni:

• lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;
• lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih bo nameravana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
• druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi;
• nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave, poseben status;
• civilna iniciativa, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje, postavi skupnega predstavnika in predloži stališče v zvezi z nameravano gradnjo in poročilom o vplivih na okolje, ki ga bo zastopala v postopku; to možnost vključevanja stranskih udeležencev, ki jo je predvidel že GZ, Po pojasnilih ministrstva je ureditev povzeta po ureditvi, ki jo ima uzakonjeno sosednja Avstrija. Ureditev sproža med strokovno javnostjo mešane odzive. Zagovorniki, med njimi tudi določeni investitorji, pozdravljajo z njo soglašajo, saj naj bi omogočila lažje komuniciranje in usklajevanje z zainteresirano javnostjo – namesto množice posameznikov, ki, vsak z malo drugačnimi argumenti, zahtevajo vključitev v postopek, bi tako sodelovali z organizirano skupino, ki deluje s poenotenimi stališči in s skupnim predstavnikov. Nasprotniki ugotavljajo, da se s podeljevanjem položaja stranskega udeleženca civilni iniciativi širi že tako (pre)široko polje potencialnih stranskih udeležencev. Z argumenti obojih se je mogoče strinjati. Pri okoljsko odmevnejših projektih, ki povzročajo skrb ali celo nasprotovanje širše javnosti, je zagotovo postopek lažje obvladljiv in tudi komuniciranje z zainteresirano javnostjo učinkovitejše in transparentnejše, če zainteresirana javnost nastopa z usklajenimi stališči in s skupnim predstavnikom. Dejansko pa se je treba zavedati, da se bodo v postopek v nekem konkretnem primeru, seveda pod okriljem civilne iniciative, lahko vključili posamezniki, ki bodo od samega posega oz. njegovega vplivnega območja oddaljeni več kilometrov in jim položaj stranskega udeleženca po zdaj veljavni ureditvi nikakor ne bi pripadal. Dodatno se bo zapletlo, ko se bosta v primeru variantnih obravnav posegov, kot npr. variacije v poteku tras linijskih objektov, pojavili dve ali več civilnih iniciativ z nasprotnimi stališči.

GZ-1 je glede določila o civilni iniciativi prinesel še eno novost in sicer, da je v primeru gradnje objekta iz četrtega odstavka 9. člena GZ-1 (gre za objekte, ki smo jim po starem rekli objekti državnega pomena), za katerega je potrebno pridobiti integralno gradbeno dovoljenje, civilna iniciativa skupina najmanj 500 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje.

Po pridobitvi mnenj mnenjedajalcev, izvedbi javnega naznanila in priglasitvi oseb, ki izpolnjujejo pogoje za stranko v postopku, ter po opravljeni obvezni obravnavi na podlagi vseh prejetih mnenj in pripomb pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda integralno gradbeno dovoljenje.