Kratek povzetek Gradbenega zakona ( GZ) in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ( ZAID)

Gradbeni zakon

1. Gradbeni zakon (GZ), ki je sprejet in bo nadomestil ZGO-1, predvideva nov koncept dovoljevanja gradenj. Omogočil bo pridobitev gradbenega dovoljenja s formalno manj obsežno dokumentacijo, kot je to predvideno v veljavni zakonodaji. Podrobneje bo pripravo dokumentacije določal pravilnik o projektni dokumentaciji. Gradbeni zakon predvideva množično legalizacijo objektov brez gradbenega dovoljenja in tistih, ki so zgrajeni drugače kot po gradbenem dovoljenju.
2. Predlog zakona širi definicijo objekta tudi na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja, postavljanje nekaterih premičnih objektov z namenom stalne uporabe na istem mestu in podobno) in so zdaj izvzeti iz sistema nadzora.
3. V postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj je predvideno sodelovanje strokovnjakov gradbeništva in arhitekture, da bi med drugim zagotovili izpolnjevanje bistvenih zahtev.
4. Za gradnje, pri katerih je potrebno tudi okoljevarstveno soglasje, bosta po novem postopku izdaja gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja integrirana in se bo tako vodil samo en postopek.
5. Po novem ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna bo samo še prijava začetka gradnje) in za začasne objekte.
6. Zakon bo omogočil tudi skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja, pogoj za to pa bo predložitev soglasij vseh oseb, ki imajo status stranke, vseh predpisanih mnenj in pozitivnega mnenja občine glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi občine.
7. Po predlogu bo uvedena obvezna prijava začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe. Gradnjo bo nadzoroval nadzornik, ki bo moral izpolnjevati pogoje za pooblaščenega arhitekta ali inženirja, imenoval ga bo investitor.
8. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo smiselno končala z uporabnim dovoljenjem. To bo sicer pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca, da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve in da je evidentiran.
9. Predvidena je možnost legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, starejše od 20 let, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, s katerim lastniku ne bo več treba rušiti objekta in ga bo lahko zavaroval, uporabil kot zavarovanje pri posojilu ipd. Mogoča bo tudi legalizacija mlajših objektov, ki so z dopustnimi odstopanji neskladni z gradbenim dovoljenjem, in sicer v petih letih od uveljavitve zakona.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

10.  Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo med drugim določil regulirane poklice – pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec – in za vsakega od njih tudi podrobno opisal poklicne naloge.