Nelegalno zgrajeni objekti, zlasti tisti iz obdobja pred letom 1975, predstavljajo enega najstarejših in najobsežnejših izzivov slovenskega prostora. Številni objekti so bili zgrajeni v času, ko upravni postopki še niso bili sistemsko urejeni, gradbena dokumentacija pogosto ni bila zahtevana ali je bila ohranjena le deloma. Po ocenah Geodetske uprave Republike Slovenije naj bi bilo v Sloveniji še vedno več deset tisoč stavb, ki nimajo urejenega gradbenega statusa, kar pomeni, da niso vpisane v kataster stavb ali da zanje ni bila nikoli izdana ustrezna odločba o legalnosti.

Poleg težav pri evidentiranju in vpisu v uradne evidence to povzroča tudi številne zaplete pri dedovanju, prodaji nepremičnin, zavarovanju ali prijavi stalnega bivališča. V praksi so zlasti prizadeti lastniki starejših stanovanjskih hiš in pomožnih objektov na podeželju, ki so sicer v uporabi že več desetletij, a zaradi neurejenega pravnega statusa niso formalno priznani. Problem ni zgolj pravne narave, temveč vpliva tudi na prostorsko načrtovanje, varstvo okolja ter izvajanje inšpekcijskega nadzora.

Predlog sprememb Gradbenega zakona (GZ-1B) prinaša nov mehanizem, ki bi lahko te dolgoletne težave naslovil s pravno fikcijo obstoječih objektov, starejših od 50 let. Ali bo to res pomenilo poenostavitev legalizacije in razbremenitev lastnikov, pa ostaja vprašanje.