POMEMBNO! 1. junij 2022: uporaba novega Gradbenega zakona GZ-1

Cene gradbenih materialov "letijo" v nebo

16. 5. 2022

Za 150 odstotkov in več se je povišala cena gradbenih materialov in energentov.

Stanovanjska gradnja se je od januarja lani do danes podražila za okoli 30 odstotkov.

Korona je prinesla val podražitev, ki je občuten na vseh področjih življenja in potrošnje. Ena od panog, ki doživlja strmo rast cen, je gradbeništvo. Betonsko železo se je v zadnjem letu podražilo za 245 odstotkov, bitumenski proizvodi do 140, opečni in keramični izdelki za 70 odstotkov, povrhu pa je v Ukrajini izbruhnila vojna. Po besedah direktorja zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Gregorja Ficka cene določenih gradbenih materialov in surovin, kot so armaturno železo, cementni, opečni, bitumenski in polimerni izdelki, vodovodne in kanalizacijske cevi ter energenti, izrazito naraščajo.

»Vzroki podražitev so vezani na globalno, ne samo na lokalno okolje. Kot dodatni problem se je pojavilo izrazito pomanjkanje surovin tako na slovenskem trgu kot na trgu EU. Ključni vzroki razmer so povezani z rastjo cen osnovnih naravnih surovin, kot so železo in naftni derivati, ki je posledica zmanjšane proizvodnje zaradi epidemije covida-19 ter načrtno zmanjšanega črpanja nafte v okviru organizacije OPEC na eni strani ter povečanega povpraševanja zaradi ekspanzije investicijskih naložb, predvsem na azijskih (Kitajska) in ameriških trgih (ZDA, Kanada), delno pa tudi na evropskem trgu. Dodatne težave v zadnjih tednih povzroča vojna, ki je nekatere cenovne parametre gradbenih materialov in energentov povečala tudi za več kot 150 odstotkov. Analitiki GZS so v svojih zadnjih ocenah dokazali, da se je dolarska cena posameznih energentov v primerjavi z lani dvignila za več kot sto, cena neenergetskih surovin pa za 60 odstotkov, od tega cena kovin in drugih naravnih rudnin za več kot sto odstotkov. Plin se je v zadnjem letu podražil za več kot 700 odstotkov in odveč je poudarjati, kakšne težave imajo s tem proizvajalci asfaltov. Prav tako se zaradi vse višjih cen energentov dražita pridobivanje osnovnih kamnitih agregatov ter proizvodnja polimernih izdelkov, bitumna, cementa, kaj šele armaturnega jekla. Vse te podražitve, če želimo ali ne, višajo materialne stroške in dražijo gradbena dela,« je pojasnil Ficko in poudaril, da so to podatki, ki terjajo razmislek tudi na strani naročnikov gradbenih storitev.

Kaj s cenami iz že sklenjenih pogodb?

»Dejstvo namreč je, da trenutna pogodbena cenovna razmerja za gradbene izvajalce postajajo nevzdržna. Izvajalci opozarjajo na težave pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti, ki so jih prevzeli še pred nastankom cenovne in dobavne krize, tako z vidika prevzetih cen kot z vidika prevzetih terminskih zavez, ki so jih dali ob podpisu pogodbe. Podjetja upravičeno skrbi, da bodo nepredvideni stroški, ki nastajajo zaradi tega, resno ogrozili poslovanje, vprašljiv je obstoj velikega števila predvsem manjših in srednje velikih gradbenih podjetij, celo velikih. Verjetnost izgube delovnih mest je vse večja, ponovni številni stečaji pa povsem mogoči. Omenjeno bi lahko zaustavilo dela pri pogodbeno oddanih projektih. Zato se bodo investitorji in izvajalci na osnovi sklenjenih pogodb morali o zahtevkih za obračun razlik v ceni pogovarjati za vsak projekt posebej; verjamem, da med enimi in drugimi obstaja dovolj modrosti, da bodo te razgovore opravili. Ne pričakujem, da bo politika posegala v pogodbene odnose, a bo morala po vzoru nekaterih drugih držav pripraviti regulatorna izhodišča za reševanje teh problemov. Sicer zaznavamo, da je stanje najbolj pereče pri lokalni samoupravi, kjer občine čakajo, kaj bo naredila država,« opozarja sogovornik.

Bi bili rešitev alternativni trgi?

»Umiritve cen trenutno ni videti, odvisna je predvsem od umiritve ukrajinske krize, ki je povzročila tako rast cen energentov kot cen gradbenih materialov in izdelkov, ki smo jih uvažali z ruskih, beloruskih in ukrajinskih trgov. Res pa je, da teh težav nimajo le slovenska, temveč tudi druga evropska gradbena podjetja. Obstajajo sicer tudi alternativni trgi na območju nekdanje Jugoslavije in širšem Balkanu, na primer uvoz iz Turčije in Bolgarije, vendar bo treba čim prej urediti certificiranje teh izdelkov za slovenski trg.«

So mar skladišča polna, podražitve pa špekulativne?

»Upam in verjamem, da proizvajalci, predvsem pa prodajalci gradbenih materialov svojih proizvodnih količin ne zadržujejo v skladiščih in špekulativno čakajo na višje cene. To se je že dogajalo pred 40 leti, ko so trgovci materiale skladiščili, namesto da bi jih prodajali. Potem pa smo se čudili, ker smo po cement hodili v Avstrijo, čeprav smo imeli v Sloveniji dve cementarni,« razmišlja prvi mož zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.

Vir: Gradbeništvo ujeto v globalno spiralo podražitev

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.