Dolgotrajni in nepredvidljivi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so že vrsto let eden največjih izzivov slovenskega gradbenega sektorja. Investitorji, projektanti in občine pogosto opozarjajo na dolge upravne zamude, ki zavirajo razvoj, zvišujejo stroške in ustvarjajo negotovost. V praksi so roki za izdajo dovoljenja pogosto presegli več mesecev ali celo leto, pri čemer vlagatelji niso imeli učinkovitega pravnega varstva, če upravni organi niso odločili pravočasno.
Predlog sprememb Gradbenega zakona (GZ-1B), parafiran junija 2025, uvaja pomembno novost: zavezujoč 30-dnevni rok za izdajo gradbenega dovoljenja. Če upravni organ v tem roku ne izda odločbe, se šteje, da je dovoljenje izdano – t. i. pravna fikcija dovoljenja. Ukrep naj bi spodbudil večjo učinkovitost upravnih enot, vlagateljem pa ponudil varnost, da v primeru molka organa ne izgubijo možnosti za začetek gradnje.
A ob tej spremembi se zastavlja ključno vprašanje: bo upravna enota ujela tempo, ki ga narekuje zakon?
Predlagani Gradbeni zakon GZ-1B vpeljuje mehanizem, po katerem mora upravni organ o popolni vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja odločiti v 30 dneh od njene dopolnitve ali vložitve, če je že ob vložitvi popolna. Če odločba v tem roku ni izdana, zakon predvideva uporabo pravne fikcije, kar pomeni, da se šteje, da je gradbeno dovoljenje izdano z dnem poteka roka.
Ta določba ne velja za vse primere – pravna fikcija se ne bo uporabljala pri zahtevnejših objektih, objektih v varovanih območjih ali tam, kjer so potrebna mnenja različnih soglasodajalcev z varstvenimi funkcijami (npr. kulturna dediščina, voda, okolje).
Namen te rešitve je dvojen: po eni strani skrajšati postopke za vlagatelje, po drugi strani pa upravne enote motivirati, da pravočasno odločajo o vlogah. Da bi bil sistem pravičen in učinkovit, bo moral biti podprt z dobro informacijsko infrastrukturo (eGraditev) in notranjimi postopki preverjanja popolnosti vloge, ki bodo jasno določeni in dosledno uporabljeni v praksi.
Za začetek teka 30-dnevnega roka mora biti vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna. To pomeni, da mora vlagatelj priložiti vso zahtevano dokumentacijo, kot jo določa zakon in podzakonski predpisi – med drugim projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), mnenja soglasodajalcev, dokazila o pravici graditi ter podatke o parcelah in objektih. Vloga mora biti oddana elektronsko prek sistema eGraditev, ki omogoča tudi spremljanje njenega statusa.
Upravna enota mora ob prejemu vloge v roku 5 delovnih dni preveriti, ali je vloga formalno popolna. Če ni, vlagatelja pozove k dopolnitvi. Če vlagatelj vlogo dopolni, začne 30-dnevni rok teči šele od dneva, ko je dopolnitev ustrezna. Ključno pri tem je, da se vloge ne smejo zadrževati ali neformalno zavračati – postopek je vezan na jasno merljive roke, kar povečuje pravno varnost vlagateljev.
Digitalizacija postopkov preko portala eGraditev pomembno pripomore k preglednosti, vendar pa je učinkovitost preverjanja popolnosti še vedno močno odvisna od usposobljenosti in odzivnosti zaposlenih na upravnih enotah. Brez jasnih tehničnih in vsebinskih navodil ter zadostnega kadra obstaja tveganje, da bo uprava zaradi nepopolnih vlog umetno zavlačevala postopek – kar bi izničilo učinek uvedenega roka.
Vprašanje, ali bodo upravne enote zmožne pravočasno odločati v 30 dneh, je povsem upravičeno. Že danes se v praksi dogaja, da postopki izdaje gradbenega dovoljenja trajajo več mesecev – ne le zaradi kompleksnosti vlog, ampak tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, pomanjkanja usposabljanja in neenotne prakse med različnimi enotami. Po podatkih ZAPS in IZS nekatere vloge, tudi pri enostavnejših objektih, ostajajo neobdelane tudi 3–6 mesecev.
Nov zakon sicer poskuša z uvedbo pravne fikcije spodbuditi večjo učinkovitost, vendar brez sočasne organizacijske prenove obstaja resno tveganje, da bodo enote preobremenjene. Če upravni organ ne odloči v roku, se šteje, da je dovoljenje izdano – toda to odpira vprašanja odgovornosti, pravnih posledic in varnosti, če bi se gradnja začela brez ustreznega pregleda.
Poleg tega ostaja nejasno, ali bodo imeli uradniki na voljo ustrezna navodila in digitalna orodja za hitro obravnavo zahtev. V preteklosti je bilo že več poskusov uvedbe ročnih rokov v upravne postopke (npr. pri spremembah zemljiškokatastrskih podatkov ali obravnavi socialnih vlog), a so pogosto ostali na papirju, ker niso bili sistemsko podprti.
Če država ne zagotovi kadrov, usposabljanj in tehnične podpore, bo 30-dnevni rok bolj črka na papirju kot učinkovito orodje za pospešitev gradbenih postopkov.
Uvedba pravne fikcije – torej domneve, da je gradbeno dovoljenje izdano, če upravni organ v 30 dneh ne odloči – prinaša pomembne koristi za investitorje, a tudi potencialna tveganja. Za vlagatelje pomeni večjo pravno varnost in zaščito pred molkom organa. Tako se preprečujejo primeri, ko investicije stojijo več mesecev zaradi administrativnih zastojev, pri čemer vlagatelj nima učinkovitega sredstva za uveljavitev pravice.
Vendar pa fikcija pomeni tudi, da lahko pride do začetka gradnje brez dejanske presoje upravne enote. Če je bila vloga vsebinsko nepopolna ali če projekt ni usklajen s prostorskimi akti, se lahko pojavi odgovornost vlagatelja, ki bo nosil posledice morebitne nezakonitosti. To posebej velja za primere, kjer soglasja morda niso bila ustrezno pridobljena ali so bila sporna.
Prav tako se postavlja vprašanje, kaj se zgodi, če se po začetku gradnje ugotovi, da pogoji za pravno fikcijo niso bili izpolnjeni – ali bo upravni organ odločbo naknadno razveljavil, ali bo potrebna inšpekcijska presoja? V takšnih primerih obstaja pravna negotovost, ki lahko vodi do sporov, zamikov in finančnih posledic.
Zato bo ključna natančna ureditev izvedbenih določb – kdaj se šteje, da je dovoljenje izdano, kdo o tem obvesti vlagatelja, kako poteka vpis v register in kdo odgovarja za morebitne napake.
30-dnevni rok za izdajo gradbenega dovoljenja je eden najambicioznejših ukrepov predloga GZ-1B. Z njim želi zakonodajalec nasloviti dolgotrajne in nepredvidljive postopke, ki so ovirali številne investicije in povzročali nezaupanje v učinkovitost javne uprave. Z uporabo pravne fikcije skuša zagotoviti pravno varstvo v primeru molka organa, kar je načeloma dobrodošla rešitev.
Vendar pa bo uspeh tega ukrepa odvisen izključno od izvajanja v praksi. Upravne enote se bodo morale reorganizirati, okrepiti s strokovnim kadrom in usposobiti za uporabo digitalnih orodij, kot je eGraditev. Prav tako bodo morale prejeti jasna navodila za preverjanje popolnosti vlog in obvladovanje ročnih rokov.
Brez podpore na sistemski ravni se lahko zgodi, da se bo 30-dnevni rok spremenil v pravno iluzijo – lepo zapisano pravilo, ki pa ga praksa ne bo sledila. Če pa bodo predpisi jasno določeni in tehnični pogoji izpolnjeni, lahko nova ureditev bistveno prispeva k učinkovitejšemu prostorskemu razvoju in bolj zanesljivemu investicijskemu okolju.
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.