Kako načrtovati mesta, ki bodo dostopna vsem prebivalcem, in zagotoviti kakovostne naložbe za njihov nadaljnji razvoj? To sta bili osrednji vprašanji Urbane konference 2026, ki je 20. oktobra potekala v Novi Gorici. Udeleženci so poudarili pomen univerzalnega oblikovanja, odpravljanja prostorskih ovir ter pravočasne priprave razvojnih projektov za prihodnje obdobje evropskega financiranja po letu 2027.
Konferenco z naslovom Prostor za ljudi: načrti mest in kohezija po letu 2027 so organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije in Mestna občina Nova Gorica.
Razprava je povezala vprašanja kakovosti grajenega okolja, dostopnosti javnih površin in objektov, prostorskega načrtovanja ter prihodnjih možnosti financiranja urbanega razvoja.
Mag. Aša Rogelj, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za okolje in prostor, je poudarila, da je dostopen prostor temelj kakovostnega življenja in pomembno merilo kakovostnega prostorskega razvoja.
Pri tem dostopnost ne pomeni zgolj odpravljanja arhitekturnih ovir v stavbah. Vključuje tudi varne poti, ustrezne prometne povezave, dostopen javni prevoz in bližino vsakodnevnih storitev.
Dostopna stavba svoj namen v celoti doseže šele, ko lahko uporabniki do nje pridejo varno in samostojno.
To pomeni, da morajo projektanti in prostorski načrtovalci dostopnost obravnavati celovito, od načrtovanja stavbe in njenega neposrednega okolja do povezav z javnimi površinami in prometno infrastrukturo.
Pomemben del konference je bil namenjen univerzalnemu oblikovanju prostora, ki omogoča čim bolj samostojno in enakopravno uporabo javnih objektov, površin in storitev.
Takšne rešitve niso namenjene samo invalidom, temveč koristijo tudi starejšim, otrokom, staršem z otroškimi vozički in osebam z začasnimi omejitvami gibanja.
Udeleženci so opozorili, da mora biti univerzalna dostopnost sestavni del načrtovanja, investiranja in upravljanja grajenega okolja.
Če se potrebe različnih uporabnikov upoštevajo že v začetnih fazah projektiranja, je mogoče oblikovati celovitejše prostorske rešitve ter zmanjšati potrebo po poznejših prilagoditvah in dodatnih stroških.
Pomembno je tudi preverjanje že izvedenih ureditev. Njihova dejanska uporabnost se namreč pokaže predvsem pri vsakodnevni uporabi prostora.
Na konferenci so izpostavili pomen strateških načrtov dostopnosti, s katerimi lahko občine sistematično prepoznavajo prostorske ovire in določajo prednostne ukrepe.
Takšni načrti omogočajo preglednejše načrtovanje finančnih sredstev, izvajanje prilagoditev in spremljanje njihove učinkovitosti.
Posebej pomembno je sodelovanje uporabnikov, ki lahko opozorijo tudi na ovire, ki jih iz projektne dokumentacije ni mogoče vedno prepoznati.
Za občine, projektante in izvajalce je zato pomembno, da se pri načrtovanju in prenovi javnih površin ter objektov upoštevajo dejanske potrebe prebivalcev.
Drugi pomemben del konference je bil namenjen prihodnjemu financiranju urbanega razvoja in evropski kohezijski politiki po letu 2027.
Mag. Aša Rogelj je opozorila na zahtevnost pravil in postopkov pri pridobivanju evropskih sredstev ter poudarila pomen kakovostne priprave projektov.
Po njenih besedah so za učinkovito izvajanje naložb pomembni jasni, sorazmerni in predvidljivi pogoji ter enostavnejši postopki, ki hkrati zagotavljajo pregledno porabo sredstev.
Pri načrtovanju prihodnjih kohezijskih programov bo pomembno pravočasno sodelovanje države, občin in drugih razvojnih partnerjev.
Razprava je bila usmerjena v pripravo prihodnjega programskega obdobja, zato predstavljene usmeritve še ne pomenijo potrjenih razpisov ali že zagotovljenih sredstev za posamezne projekte.
Na konferenci so opozorili tudi na pomen sodelovanja med mestnimi občinami in njihovim regionalnim zaledjem.
Mestne občine namreč zagotavljajo številne storitve tudi prebivalcem okoliških občin, zato učinki posameznih infrastrukturnih in razvojnih projektov pogosto presegajo občinske meje.
Pri prihodnji zasnovi mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) bo zato pomembno upoštevati širša funkcionalna območja mest ter njihovo povezanost z okoliškimi naselji.
Izhodišče za načrtovanje naložb morajo biti celovite razvojne strategije, jasno opredeljene potrebe prebivalcev in sodelovanje med lokalnimi skupnostmi.
Trajnostni urbani razvoj ne zajema samo posameznih gradbenih projektov, temveč povezovanje različnih prostorskih ureditev in storitev.
Na konferenci so izpostavili predvsem stanovanjsko dostopnost, kakovostne javne in zelene površine, učinkovito mobilnost, podnebno odpornost ter dobro povezane javne storitve.
Za gradbeni sektor je pri tem pomembno predvsem celovito načrtovanje posegov v prostor.
Kakovost naložb se ne meri zgolj z izvedbo gradbenih del, temveč tudi s tem, kako izvedene ureditve izboljšujejo vsakodnevno življenje prebivalcev.
To vključuje varnejši dostop do javnih objektov, boljšo povezanost mestnih območij, večjo samostojnost uporabnikov in učinkovitejšo uporabo javnega prostora.
Urbana konferenca 2026 je tako poudarila, da morajo biti kakovost prostorskih rešitev, univerzalna dostopnost in učinkovita poraba razvojnih sredstev medsebojno povezani cilji prihodnjega razvoja slovenskih mest.
Vir: GOV.SI