V pripravi je novela Zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS-A), ki predvideva posodobitev državnih geodetskih in topografskih podatkov. Med ključnimi novostmi so vzpostavitev državnega topografskega modela, redno šestletno lasersko skeniranje ozemlja Slovenije, ponovna uvedba državne topografske karte v merilu 1 : 25.000 ter zakonska ureditev uporabe umetne inteligence pri obdelavi prostorskih podatkov. Spremembe so pomembne tudi za projektiranje, prostorsko načrtovanje in upravljanje infrastrukture.

Predlog novele Zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS-A), pripravljen novembra 2026, posodablja ureditev, ki v osnovi izhaja iz leta 2014.

Od takrat so se geodetske in geoinformacijske tehnologije bistveno razvile. Vse pomembnejši postajajo digitalni prostorski modeli, lasersko skeniranje, satelitski podatki, avtomatizirana obdelava informacij in povezovanje različnih uradnih evidenc.

Predlog zato ne spreminja temeljne zasnove državnega geodetskega referenčnega sistema, temveč posodablja pravno podlago za njegovo vzdrževanje in nadaljnji razvoj.

1. Nov državni topografski model: bolj povezljivi in ažurni prostorski podatki

Ena pomembnejših novosti je uvedba državnega topografskega modela kot samostojne sestavine državnega topografskega sistema.

Model bo določal strukturo, vsebino, povezave, enolične identifikatorje in časovno komponento topografskih podatkov. To vključuje tudi podatke o njihovem nastanku, veljavnosti in spremembah.

Po predlogu bodo topografski podatki za celotno ozemlje Slovenije vodeni s podrobnostjo in natančnostjo, ki ustreza merilu 1 : 5.000, pri čemer ne bodo smeli biti starejši od petih let.

Takšna ureditev naj bi omogočila učinkovitejše povezovanje podatkov z drugimi uradnimi prostorskimi evidencami in njihovo uporabo v digitalnih informacijskih sistemih.

Geodetska uprava Republike Slovenije bi morala državni topografski model vzpostaviti in z njim uskladiti zbirko topografskih podatkov najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona.

2. Lasersko skeniranje Slovenije vsakih šest let

Predlog zakona posodablja tudi ureditev daljinskega zaznavanja.

Poleg aerofotografiranja izrecno vključuje podatke laserskega skeniranja, pridobljene satelitske zajeme in druge podatke daljinskega zaznavanja.

Predvideni cikli posodabljanja so:

• Aerofotografiranje: podatki ne smejo biti starejši od treh let.
• Lasersko skeniranje: podatki ne smejo biti starejši od šestih let.

Triletni cikel aerofotografiranja se ohranja, šestletni cikel laserskega skeniranja pa se uvaja kot nova zakonska zahteva.

Prvi šestletni cikel bi se začel z uveljavitvijo zakona. Pri presoji starosti podatkov bi se upoštevali tudi podatki, pridobljeni pred njegovo uveljavitvijo.

Lasersko skeniranje omogoča pridobivanje podrobnih podatkov o površju, ki se lahko uporabljajo za izdelavo višinskih modelov, spremljanje sprememb v prostoru in različne prostorske analize.

3. Ponovna uvedba državne topografske karte 1 : 25.000

Novela predvideva ponovno uvedbo državne topografske karte v merilu 1 : 25.000.

Takšna karta je bila v Sloveniji že izdelana, vendar se po letu 2000 ni več sistematično vzdrževala.

Pri njeni ponovni vzpostavitvi naj bi Geodetska uprava uporabila tudi kartografske podlage Ministrstva za obrambo, pripravljene v okviru projekta POSKART.

Predlog določa, da mora biti karta vzpostavljena najpozneje v treh letih po uveljavitvi zakona.

Državni topografski karti v merilih 1 : 25.000 in 1 : 50.000 bi se vzdrževali tako, da ne bi bili starejši od desetih let.

Predlog dopolnjuje tudi sistem državnih preglednih kart s karto v merilu 1 : 2.500.000, ki jo Geodetska uprava že izdeluje.

4. Umetna inteligenca pri obdelavi uradnih prostorskih podatkov

Pomembna novost je izrecna zakonska podlaga za uporabo avtomatiziranih in algoritemskih postopkov, vključno z metodami umetne inteligence.

Geodetska uprava bi jih lahko uporabljala predvsem za:

• zajem in povezovanje prostorskih podatkov;
• zaznavanje sprememb v prostoru;
• razvrščanje objektov in pojavov;
• preverjanje kakovosti podatkov;
• generalizacijo podatkov;
• pripravo predlogov za posodobitev uradnih topografskih podatkov.

Pri tem predlog izrecno določa, da umetna inteligenca ne bi smela samodejno spreminjati uradnih topografskih podatkov brez strokovnega nadzora.

Vsako spremembo uradnega podatka, ki bi jo predlagal avtomatizirani postopek, bi bilo treba pred vključitvijo v uradno zbirko strokovno preveriti in potrditi.

Zagotovljeni bi morali biti tudi sledljivost podatkovnih virov in postopkov, preverljivost rezultatov ter dokumentiranje strokovne potrditve.

5. Geokinematski model in model geoida dobivata izrecno zakonsko podlago

Predlog dopolnjuje tudi ureditev državnega prostorskega koordinatnega sistema.

V zbirko podatkov naj bi bili izrecno vključeni geokinematski model, model geoida ter drugi geodetski modeli in parametri.

Geokinematski model omogoča upoštevanje časovnih sprememb koordinat zaradi geodinamičnih procesov in prostorskih deformacij.

Model geoida oziroma višinska referenčna ploskev pa je pomemben za uporabo višinskega sistema.

Namen predlagane dopolnitve je zagotoviti dolgoročno stabilnost in natančnost državnega koordinatnega sistema ter njegovo povezljivost z evropskimi in svetovnimi referenčnimi sistemi.

6. Podlaga za razvoj digitalnega dvojčka Slovenije

Predlog poudarja povezljivost prostorskih podatkov, njihovo časovno opredeljenost in uporabo v digitalnih storitvah.

V obrazložitvi zakona je navedeno, da takšna ureditev ustvarja podlago tudi za razvoj digitalnega dvojčka Slovenije.

Ta bi temeljil na povezanih, kakovostno nadzorovanih in časovno opredeljenih prostorskih podatkih ter omogočal digitalno predstavitev fizičnega prostora.

Takšne podatkovne podlage so lahko uporabne pri prostorskem načrtovanju, upravljanju infrastrukture, spremljanju sprememb v prostoru, varstvu okolja in odzivanju na naravne nesreče.

Predlog sicer ne določa neposredne obveznosti vzpostavitve digitalnega dvojčka, temveč zagotavlja pravno in podatkovno podlago za razvoj takšnih rešitev.

Kdaj bi spremembe začele veljati?

Predlog določa, da bi zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predvideni so tudi naslednji izvedbeni roki:

Pomembno: Gre za predlog zakona, zato navedeni roki še niso začeli teči. Njihovo izvajanje bo odvisno od sprejetja in uveljavitve novele.

Kaj predlog pomeni za projektante, geodete in upravljavce infrastrukture?

Predlagane spremembe naj bi izboljšale kakovost, ažurnost in povezljivost državnih prostorskih podatkov.

To je pomembno za strokovnjake, ki te podatke uporabljajo pri projektiranju, prostorskem načrtovanju, geodetskih nalogah in upravljanju infrastrukture.

Po oceni predlagatelja novela ne uvaja novih upravnih postopkov ali neposrednih obveznosti za posameznike in gospodarske subjekte.

Predvsem posodablja državno podatkovno infrastrukturo, na kateri temeljijo številne strokovne in digitalne storitve.

Za izvedbo predlaganih sprememb je ocenjena dodatna povprečna letna proračunska obveznost v višini 478.000 evrov, predvsem zaradi laserskega skeniranja in vzdrževanja nove državne topografske karte.

Predlog ZDGRS-A tako pomeni predvsem prehod k bolj povezanemu, digitalnemu in časovno sledljivemu upravljanju državnih prostorskih podatkov, ki lahko dolgoročno izboljša tudi podatkovne podlage za gradbene in infrastrukturne projekte.

Povzeto po: e-uprava