Evropska komisija je danes Sloveniji izplačala dobrih 230 milijonov evrov sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost - NextGenerationEU. Gre za maksimalen možen znesek izplačila, saj je Slovenija izpolnila vse mejnike petega zahtevka.

»Evropska komisija je tudi tokrat ocenila, da je Slovenija ustrezno izpolnila vse z zahtevkom povezane mejnike in cilje, med drugimi tudi uveljavitev spremembe pokojninske zakonodaje in prilagoditev zakonodajnega okvira za odpornejši zdravstveni sistem. Po današnjem prilivu Slovenija beleži že skoraj 83 odstotkov koriščenja razpoložljivih evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. To je odličen rezultat, s katerim Slovenija ostaja med najuspešnejšimi državami članicami. Pogoj za prejem preostalih sredstev bodo uspešno izpolnjeni cilji na naložbenem delu Načrta za okrevanje in odpornost,« je poudaril minister Klemen Boštjančič.

Slovenija je zadovoljivo izpolnila vseh 16 mejnikov in ciljev petega zahtevka za plačilo. Bruto vrednost zahtevka je znašala 266,84 milijona evrov, neto vrednost plačila pa 230,69 milijona evrov. Evropska komisija je pri končnem izračunu sorazmerno upoštevala predplačili nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela v preteklih letih. Država je do danes skupaj prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivih sredstev, od tega 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Uradno je izpolnila 107 mejnikov in ciljev. Dodatnih 15 je v pregledu pri Evropski komisiji v okviru 6. zahtevka za plačilo, ki je v Bruslju od konca marca. Slovenija bo preostale mejnike in cilje vključila v zadnji zahtevek za plačilo.

Država končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do konca marca izplačala 1,44 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu nekaj manj kot 137 milijonov evrov.

»Danes prejeta sredstva bodo ministrstva usmerila v odprte naložbe. Po njihovih informacijah je od okvirno 1400 projektov v celoti zaključenih več kot 500 projektov. Projekti, ki jih izvajajo najrazličnejši deležniki, generirajo rezultate, s katerimi dokazujemo uspešno izpolnjevanje mejnikov in ciljev na naložbah,« je pojasnil direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic. »Slovenija mora Evropski komisiji poročati še o izpolnjevanju 59 mejnikov in ciljev, od tega 47 na zadnjem nepovratnem obroku in 12 na zadnjem posojilnem obroku,« je povedal direktor koordinacijskega organa in napovedal potencialno in predvidoma zadnjo spremembo načrta, ki jo lahko države članice v Bruselj pošljejo najkasneje do konca maja 2026. Trenutno je v zadnjih korakih potrjevanja peta sprememba načrta.

»Glavnina aktivnosti na preostalih mejnikih in ciljih mora biti zaključena do 30. junija 2026, ostale formalnosti pa najkasneje do 31. avgusta 2026. To je uradni rok Evropske unije. Zadnji zahtevek za plačilo lahko Evropski komisiji posredujemo najkasneje do 30. septembra 2026. Izplačilo lahko pričakujemo predvideno do 31. decembra 2026. Slovenija bo prejela maksimalno plačilo, če bo zadovoljivo izpolnila vse mejnike in cilje na še neizplačanih obrokih in če ne bo sprememb na mejnikih in ciljih, za izpolnjevanje katerih je že prejela sredstva v okviru preteklih zahtevkov za plačilo. Če na primer država razveljavi del posamezne zakonodaje, ki je bil pogoj za izplačilo sredstev, lahko Evropska komisija sorazmerno zniža zadnje izplačilo,« pa je zaključevanje Načrta za okrevanje in odpornost komentirala državna sekretarka na Ministrstvu za finance, pristojna za fiskalno politiko, proračun in javno računovodstvo, mag. Saša Jazbec. Pojasnila je, da bo Evropska komisija izvajanje sistemskih reform, ki jih je priporočila posamezni državi članici in so del njihovih načrtov za okrevanje in odpornost, še naprej spremljala v okviru evropskega semestra. »Pristop na rezultatih temelječih izplačil se po zgledu izvajanja Mehanizem za okrevanje in odpornost, kot kaže, seli v naslednji večletni finančni okvir 2028–2034. Države članice bodo morale pri pripravi svojih strateških dokumentov, ki bodo podlaga za izplačilo evropskih sredstev, na nek način verjetno slediti tudi priporočilom evropskega semestra, ki je osrednji instrument za usklajevanje ekonomske, fiskalne in socialne politike na EU ravni. Izvedbi ključnih strukturnih reform se države članice po mojem mnenju v nobenem primeru ne bomo mogle izogniti,« je povedala.