Rudarska inšpekcija preverja, ali prijavljene količine izkopanih mineralnih surovin ustrezajo dejanskemu stanju. Obveznosti lahko zadevajo tudi investitorje gradenj.
Rudarska inšpekcija letos izvaja usmerjene nadzore, v katerih preverja, ali prijavljene količine pridobljenih mineralnih surovin ustrezajo dejanskemu stanju na terenu. Nadzori so pomembni tudi za investitorje gradenj, saj se mineralna surovina lahko pridobi tudi na podlagi gradbenega dovoljenja. Za dejansko pridobljene količine je treba v primerih, ki jih določa zakon, plačati rudarsko koncesnino, količine pa pravočasno prijaviti pristojnemu ministrstvu.
Zakon o rudarstvu (ZRud-1) določa, da so mineralne surovine rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Njihovo pridobivanje zato ni povezano le s samo izvedbo izkopa, temveč tudi z evidentiranjem in prijavljanjem dejansko pridobljenih količin.
Rudarska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je letos začela usmerjene nadzore, ker je ugotovila, da posamezni koncesionarji oziroma investitorji pridobijo večje količine mineralnih surovin, kot jih nato prijavijo.
V okviru akcije bo izvedenih šest inšpekcijskih nadzorov v pridobivalnih prostorih, kjer pridobivanje mineralnih surovin poteka na površinski način. Del nadzorov že poteka, preostali bodo izvedeni v nadaljevanju akcije.
Mineralna surovina se lahko v skladu z ZRud-1 pridobi na več pravnih podlagah. Poleg podeljene rudarske pravice na določenem pridobivalnem prostoru je lahko podlaga tudi izdano gradbeno dovoljenje.
Zakon predvideva še pridobivanje na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove, pogodbe za sanacijo nekdanjega pridobivalnega prostora ali pogodbe za sanacijo nelegalnega kopa.
Ne glede na pravno podlago je pomembna dejansko pridobljena količina mineralne surovine. Zanjo je treba v primerih, ki jih določa zakon, plačati rudarsko koncesnino.
Koncesnino po uradni dolžnosti izračuna in odmeri ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi podatkov za odmero rudarske koncesnine.
Rudarska koncesnina se odmeri na podlagi priglašenih količin mineralnih surovin, pridobljenih v posameznem koledarskem letu.
Obveznost prijave nima samo koncesionar. Količine morajo prijaviti tudi nekdanji koncesionar, investitor sanacije nelegalnega kopa, investitor gradnje in investitor izvedbe gozdne infrastrukture.
Pridobljene količine je treba praviloma priglasiti najpozneje v 15 dneh po zaključku del.
Če pridobivanje mineralnih surovin poteka več let, je treba količine, pridobljene v preteklem koledarskem letu, prijaviti najpozneje do konca januarja tekočega leta. Količine, pridobljene v letu, v katerem se dela zaključijo, pa je treba prijaviti v 15 dneh po zaključku del.
Za investitorje je zato pomembno, da imajo podatke o dejansko pridobljenih količinah ustrezno evidentirane in jih prijavijo v predpisanih rokih.
V okviru letošnjih usmerjenih nadzorov rudarski inšpektorji preverjajo, ali podatki, navedeni v rudarskih priglasitvenih obrazcih, ustrezajo količinam, ki so bile v posameznem pridobivalnem prostoru dejansko pridobljene v določenem časovnem obdobju.
Točnost podatkov je še posebej pomembna, ker prijavljene količine predstavljajo podlago za odmero rudarske koncesnine.
Za nadzor skladnosti med prijavljenimi in dejanskimi količinami so v skladu z Uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo pristojni rudarski inšpektorji.
Pri določanju dejansko pridobljenih količin mineralnih surovin se inšpekcija opira tudi na sodobne geodetske metode.
Zunanji pogodbeni izvajalec izvaja geodetske izmere terena z metodo aerofotogrametrije. Namen takšne izmere je zajeti aktualno stanje površja ter izdelati natančen tridimenzionalni model terena, ki predstavlja podlago za izračun prostornine oziroma količine izkopane mineralne surovine.
Fotografije terena se zajamejo z brezpilotnim letalnikom in nato obdelajo z ustrezno programsko opremo. Na podlagi fotogrametričnega modela se izdelajo oblak točk, digitalni model terena in digitalni ortofoto posnetek.
Tako pridobljeni podatki omogočajo določitev geometrije površja in izvedbo volumenskih izračunov.
Za ugotavljanje količine izkopanega materiala ni dovolj le posnetek trenutnega stanja. Za določitev volumnov izkopov se uporabljajo tudi digitalni modeli terena, izdelani na podlagi preteklih geodetskih posnetkov, podatkov LIDAR snemanj iz let 2014 in 2023 ter aerofotogrametričnih izmer.
Za vsako obravnavano obdobje se najprej določi referenčno oziroma ničelno stanje terena. To predstavlja osnovo za nadaljnje primerjave.
S primerjavo posameznih stanj terena je mogoče natančno določiti prostornino materiala, izkopanega v določenem časovnem obdobju. Tako ugotovljene količine se nato primerjajo s podatki, ki jih je nosilec rudarske pravice oziroma drugi zavezanec prijavil ministrstvu.
Če geodetske meritve in primerjava stanja terena pokažejo drugačne količine od prijavljenih, poročilo, ki ga prejme rudarska inšpekcija, lahko predstavlja podlago za ukrepanje rudarskega inšpektorja.
Prav zato je za investitorje pomembno, da pri gradbenih projektih, pri katerih prihaja do pridobivanja mineralnih surovin, ne spremljajo samo izvedbe izkopa, ampak tudi količine, ki jih je treba v skladu s predpisi prijaviti.
Investitor gradnje je med osebami, ki morajo v primerih, ki jih določa zakon, prijaviti pridobljene količine mineralnih surovin.
Najpozneje v 15 dneh po zaključku del je treba prijaviti pridobljene količine.
Do konca januarja tekočega leta je treba pri večletnem pridobivanju prijaviti količine iz preteklega koledarskega leta.
Prijavljene količine predstavljajo podlago za odmero rudarske koncesnine.
Inšpekcija lahko dejansko stanje preverja z aerofotogrametrijo, LIDAR podatki in volumenskimi izračuni.
Letošnja akcija rudarske inšpekcije je za investitorje pomembna predvsem zato, ker kaže, kako se lahko preverja skladnost med prijavljenimi količinami in dejanskim stanjem izkopa.
S primerjavo geodetskih posnetkov, LIDAR podatkov in novih posnetkov z brezpilotnimi letalniki je mogoče rekonstruirati spremembe površja in izračunati prostornino izkopanega materiala v posameznem obdobju.
Za investitorje gradenj je zato ključno, da so evidence o pridobljenih mineralnih surovinah usklajene z dejanskim stanjem na terenu, količine pa prijavljene pravočasno. Morebitna odstopanja lahko namreč postanejo predmet inšpekcijskega postopka.
Vir: GOV.SI