V okviru priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov (RPP) je na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije potekal strokovni posvet o ukrepih za njihovo izvajanje in spremljanje. Udeleženci so poudarili, da morajo regionalni prostorski plani poleg strateških ciljev in prostorskih zasnov vsebovati tudi konkretne ukrepe z določenimi nosilci, časovnicami, financiranjem in merljivimi kazalniki. Ti bodo pomembni tudi za načrtovanje kohezijske politike in učinkovito črpanje evropskih sredstev v naslednjem programskem obdobju.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj 23. oktobra 2026 organiziralo strokovni posvet o oblikovanju ukrepov za izvajanje in spremljanje regionalnih prostorskih planov.
Posvet je potekal na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, poleg predstavnikov obeh ministrstev pa se ga je udeležilo še 50 predstavnikov pripravljavcev in izdelovalcev regionalnih prostorskih planov.
Osrednja tema srečanja je bila priprava ukrepov, s katerimi bodo regije strateške cilje in načrtovane prostorske zasnove prenesle v izvedbo.
Pri tem je pomembno, da regionalni prostorski plani ne določajo zgolj razvojnih usmeritev, temveč tudi način njihovega uresničevanja in spremljanja doseženih rezultatov.
V razpravi so udeleženci poudarili potrebo po jasnejši opredelitvi ukrepov, ki bodo vključeni v regionalne prostorske plane.
Vsak ukrep, ne glede na to, ali gre za prostorski ali upravljavski ukrep, mora imeti:
Takšna opredelitev je pomembna za preglednost načrtovanja in spremljanje uresničevanja razvojnih odločitev.
Brez jasno določenih odgovornosti, rokov in finančnih virov namreč ni mogoče učinkovito spremljati, ali se predvideni ukrepi tudi dejansko izvajajo.
Pomemben del razprave je bil namenjen oblikovanju kazalnikov za spremljanje izvajanja regionalnih prostorskih planov.
Udeleženci so predlagali, da bi posamezna regija uporabljala največ od pet do deset relevantnih in merljivih kazalnikov.
Pri tem naj bi se čim bolj opirali na podatke, ki so že na voljo v obstoječih sistemih spremljanja in strateških dokumentih.
Takšen pristop bi omogočil spremljanje ključnih rezultatov brez nepotrebnega podvajanja zbiranja podatkov.
Kazalniki bi morali biti povezani s konkretnimi ukrepi in omogočati ocenjevanje njihovega izvajanja.
Na posvetu je bil predstavljen tudi predlog za čim bolj poenoten nabor ukrepov regionalnih prostorskih planov.
Skupni ukrepi bi omogočali bolj primerljivo načrtovanje in spremljanje izvajanja med posameznimi regijami.
Ob tem pa bi morale regije ohraniti možnost vključevanja dodatnih ukrepov, ki izhajajo iz njihovih posebnih prostorskih in razvojnih potreb.
Predlagani pristop tako združuje skupna izhodišča na državni ravni in prilagoditve značilnostim posamezne razvojne regije.
V razpravi je predstavnica pripravljavca regionalnega prostorskega plana za Zasavje v imenu vseh pripravljavcev povzela njihova razmišljanja in predloge.
Regionalni prostorski plani imajo pomembno vlogo tudi pri pripravi prihodnjih razvojnih programov in načrtovanju uporabe evropskih kohezijskih sredstev.
Poglavji o izvajanju in spremljanju izvajanja regionalnih prostorskih planov sta namreč podlaga tudi za načrtovanje kohezijske politike.
Povezujeta se z analizo stanja po predpisih, ki urejajo skladen regionalni razvoj.
Predstavniki ministrstev so zato na posvetu predstavili tudi zahteve Evropske unije na področju regionalnega razvojnega programiranja za naslednje programsko obdobje.
Cilj je zagotoviti boljšo povezanost med prostorskim načrtovanjem, regionalnimi razvojnimi programi in prihodnjimi možnostmi financiranja razvojnih projektov.
Čeprav se približuje javna razprava o regionalnih prostorskih planih, ukrepi za njihovo izvajanje in spremljanje še niso dokončno določeni.
Po pojasnilih ministrstva se bodo nadgrajevali in dopolnjevali vse do končne uskladitve regionalnih prostorskih planov.
To pomeni, da so predstavljeni predlogi glede poenotenja ukrepov in števila kazalnikov še predmet strokovnega usklajevanja.
Končna vsebina posameznih regionalnih prostorskih planov bo oblikovana v nadaljnjem postopku njihove priprave.
Za občine, prostorske načrtovalce in druge deležnike pri pripravi razvojnih projektov bo pomembno predvsem, kako bodo strateške usmeritve regionalnih prostorskih planov povezane s konkretnimi izvedbenimi ukrepi.
Jasno opredeljeni nosilci, roki in finančni viri bodo omogočali preglednejše načrtovanje ter spremljanje uresničevanja sprejetih razvojnih odločitev.
Ministrstvo poudarja, da bodo dobro pripravljeni regionalni prostorski plani in regionalni razvojni programi pomembna podlaga za učinkovito črpanje sredstev v novi finančni perspektivi ter uspešno izvajanje načrtovanih razvojnih odločitev.
Vir: GOV.SI