Slovenija pripravlja Nacionalni načrt prenove stavb do leta 2050. V prvih petih letih bo potrebnih približno štiri milijarde evrov naložb, pomembni izzivi pa ostajajo financiranje, potresna varnost in izvajalske zmogljivosti.
Slovenija pripravlja Nacionalni načrt prenove stavb do leta 2050, ki bo evropske cilje energetske učinkovitosti prenesel v konkretne ukrepe. Po strokovnih ocenah bo v prvih petih letih potrebnih približno štiri milijarde evrov naložb. Med ključnimi izzivi so financiranje prenov, potresna varnost stavb, pomanjkanje usposobljenih izvajalcev in usklajevanje energetskih ukrepov.
V intervjuju za evropski portal BUILD UP, objavljenem 12. novembra 2026, sta Erik Potočar, vodja sektorja za učinkovito rabo energije na pristojnem ministrstvu, in dr. Gašper Stegnar, raziskovalec Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, predstavila ključne izzive priprave slovenskega Nacionalnega načrta prenove stavb do leta 2050.
Načrt nastaja v okviru izvajanja prenovljene evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). V primerjavi s prejšnjimi dolgoročnimi strategijami bo moral določiti konkretne, merljive cilje in ukrepe za leta 2030, 2040 in 2050.
Pri pripravi načrta so strokovnjaki povezali podatke katastra stavb, energetskih izkaznic in evidenc subvencij ter vzpostavili skupen model slovenskega stavbnega fonda.
V analizo je bilo vključenih približno 600.000 stavb, ki so bile razvrščene v kategorije v skladu z direktivo EPBD.
Takšen pristop omogoča natančnejše načrtovanje prenov glede na dejansko stanje stavb, njihovo energetsko učinkovitost in potrebne naložbe.
Posebna pozornost je namenjena energetsko najmanj učinkovitim stavbam, energetski revščini in emisijam toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu stavb.
Po ocenah dr. Stegnarja bo za izvajanje načrta v prvih petih letih potrebnih približno 4 milijarde evrov naložb.
Financiranja tako obsežnih prenov ne bo mogoče zagotoviti zgolj z nepovratnimi sredstvi.
Predvideno je povezovanje različnih finančnih instrumentov, med drugim subvencij, posojil in pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije.
Posebna pozornost bo namenjena energetsko revnim in ranljivim gospodinjstvom, za katera so visoki začetni stroški prenove pogosto največja ovira.
Pri večstanovanjskih stavbah dodaten izziv predstavlja razdrobljeno lastništvo, saj je za izvedbo prenov potrebno usklajevanje več etažnih lastnikov.
Pomembna usmeritev nacionalnega načrta je povezovanje energetske prenove z izboljšanjem potresne varnosti in odpornosti stavb na podnebne vplive.
Velik del slovenskega stavbnega fonda je bil namreč zgrajen pred uveljavitvijo sodobnih standardov potresno odporne gradnje.
Poplave leta 2023 so dodatno pokazale, kako pomembno je pri prenovah upoštevati tudi odpornost stavb na ekstremne vremenske dogodke.
Cilj je, da se pri celovitih prenovah, kjer je to izvedljivo, hkrati izboljšajo energetska učinkovitost, konstrukcijska varnost in odpornost stavbe.
Za projektante in izvajalce to pomeni potrebo po bolj usklajenem načrtovanju različnih prenovitvenih ukrepov.
Posebej zanimiva je ugotovitev analize približno 76.000 toplotnih črpalk, subvencioniranih med letoma 2011 in 2025.
Pri približno 70 % teh naprav v evidencah ni bila zabeležena prenova toplotnega ovoja stavbe.
Po pojasnilih dr. Stegnarja je to pomemben dosežek pri zmanjševanju uporabe fosilnih goriv za ogrevanje, hkrati pa lahko pomeni tveganje za predimenzionirane ogrevalne sisteme in večje konične obremenitve elektroenergetskega omrežja.
Strokovnjaki zato poudarjajo pomen ustreznega zaporedja prenovitvenih ukrepov: najprej izboljšanje toplotnega ovoja stavbe, nato prilagoditev oziroma zamenjava ogrevalnega sistema.
Za dolgoročno doseganje približno 2-odstotne letne stopnje prenove stavb bo treba okrepiti zmogljivosti gradbenega sektorja.
Med ključnimi potrebami so:
Pomemben del načrtovanih sprememb je tudi vzpostavljanje svetovalnih točk vse na enem mestu, ki bi lastnikom pomagale pri načrtovanju, financiranju in izvedbi prenov.
Prenos prenovljene direktive EPBD v slovensko zakonodajo bo med drugim zahteval:
Podrobnosti nacionalnih ukrepov in posameznih obveznosti bodo odvisne od sprejetih predpisov in končne vsebine nacionalnega načrta.
Po navedbah Erika Potočarja naj bi ministrstvo osnutek Nacionalnega načrta prenove stavb predložilo v javno obravnavo, nato pa ga po medresorskem usklajevanju in sprejetju na vladi do konca leta 2026 posredovalo Evropski komisiji.
Cilj ministrstva je, da bi bili ključni zakonodajni in finančni instrumenti pripravljeni ob sprejetju načrta, tako da bi se izvajanje začelo že leta 2027.
Za gradbeni sektor bo pri tem odločilno, ali bodo dolgoročni cilji podprti s stabilnimi viri financiranja, jasnimi tehničnimi zahtevami in predvidljivim obsegom naložb.
Uspeh nacionalnega načrta se zato ne bo meril le po sprejetih ciljih, temveč predvsem po številu dejansko prenovljenih stavb in doseženih učinkih.
Vir: BUILD UP, intervju z Erikom Potočarjem in dr. Gašperjem Stegnarjem, 12. november 2026. Prispevek je vsebinsko prirejen za portal e-Gradbenik.