Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o spremembah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), katerega osrednji namen je preprečiti zastoj pri izdajanju gradbenih dovoljenj v občinah, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta (OPN). Predlog prinaša zgolj eno, vendar zelo pomembno spremembo – podaljšanje veljavnosti starejših prostorskih aktov do 31. decembra 2027.
Kaj se spreminja?
Veljavni ZUreP-3 določa, da bi 30. oktobra 2026 prenehale veljati prostorske sestavine občinskih dolgoročnih in srednjeročnih planov ter prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih še vedno uporabljajo nekatere občine. Ker junija 2026 občinskega prostorskega načrta še ni sprejelo 17 slovenskih občin, bi po tem datumu ostale brez veljavne pravne podlage za odločanje o posegih v prostor.
Predlog novele zato predvideva, da se rok za uporabo teh aktov podaljša do 31. decembra 2027. S tem se zagotavlja, da bodo občine lahko tudi v prehodnem obdobju izdajale gradbena dovoljenja, dokler ne sprejmejo OPN.
Zakaj je sprememba nujna?
Če zakon ne bi bil sprejet, bi od 31. oktobra 2026 v omenjenih občinah praktično zastali vsi postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj. To ne bi vplivalo le na zasebne investitorje, temveč tudi na občine, državo in gospodarstvo.
Dovoljenja bi bilo nemogoče pridobiti za:
Posledice bi bile občutne: zastoj investicij, zamik javnih projektov, povečana pravna negotovost ter gospodarska škoda za lokalne skupnosti in investitorje. Prav zato ministrstvo predlaga hitro sprejetje novele po skrajšanem zakonodajnem postopku.
Zakaj nekatere občine še vedno nimajo OPN?
Občinski prostorski načrt je že več kot dve desetletji temeljni prostorski akt občine. Večina občin ga je že sprejela – po podatkih iz obrazložitve zakona kar 195 občin, številne med njimi pa so pripravile že več sprememb in dopolnitev.
Preostalih 17 občin še vedno uporablja prostorske plane, pripravljene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ti akti pogosto ne odražajo današnjih prostorskih, okoljskih in razvojnih zahtev ter ne vključujejo sprememb zakonodaje po osamosvojitvi Slovenije in vstopu v Evropsko unijo.
Ministrstvo ocenjuje, da razlog za zamude ni v zakonodaji, ampak predvsem v dolgotrajnosti priprave občinskih prostorskih aktov. Zato je okrepilo sodelovanje z občinami, jim nudi strokovno podporo in spremlja potek priprave OPN z namenom, da bi bili vsi sprejeti do konca leta 2027.
Kaj pomeni novela za gradbeni sektor?
Za projektante, investitorje, izvajalce in občine novela pomeni predvsem zagotovitev pravne kontinuitete. Podaljšanje veljavnosti obstoječih prostorskih aktov omogoča, da se postopki umeščanja objektov v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj nadaljujejo brez prekinitev.
Gre za pomembno rešitev predvsem za občine, kjer bi sicer prišlo do popolnega zastoja investicij. Podaljšanje omogoča nadaljnjo gradnjo stanovanj, izvajanje infrastrukturnih projektov ter razvoj gospodarskih dejavnosti, hkrati pa omogoča izvedbo okoljskih projektov, kot so čistilne naprave, vodovodi, protipoplavni ukrepi in druga javna infrastruktura.
Brez dodatnih finančnih posledic
Predlog sprememb ne prinaša novih finančnih obveznosti za državni proračun in ne posega v temeljna načela veljavnega Zakona o urejanju prostora. Gre za časovno omejeno prehodno ureditev, katere namen je preprečiti pravno praznino do sprejema občinskih prostorskih načrtov.
Če bo novela sprejeta, bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do takrat pa ostaja cilj nespremenjen – da vse občine čim prej sprejmejo OPN in postopno opustijo uporabo prostorskih aktov, ki izvirajo še iz prejšnjega sistema urejanja prostora.
Povzeto po: TUKAJ