Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro-2). Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge posreduje do 1. septembra 2026 prek portala eDemokracija
Predlog zakona predstavlja pomembno posodobitev področja dajanja gradbenih proizvodov na trg. Njegov namen ni le nadomestiti veljavni zakon iz leta 2013, temveč predvsem uskladiti slovensko zakonodajo z novo evropsko Uredbo (EU) 2024/3110 o gradbenih proizvodih, ki postopoma nadomešča dosedanjo Uredbo (EU) št. 305/2011.
Gradbeni proizvodi so eden ključnih elementov zagotavljanja varnosti, trajnosti in kakovosti gradnje. Evropska zakonodaja na tem področju se je v zadnjih letih bistveno spremenila, zato mora Slovenija prilagoditi tudi nacionalni pravni okvir.
Osnutek zakona določa pravila za gradbene proizvode, ki niso zajeti v harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacijah, hkrati pa ureja tudi izvajanje evropskih uredb glede dokumentacije, nadzora, imenovanja pooblaščenih organov ter sankcij.
Ena ključnih novosti je podrobnejša ureditev neharmoniziranih gradbenih proizvodov, torej proizvodov, za katere še ne obstajajo harmonizirani evropski standardi.
Predlog določa, da mora proizvajalec lastnosti takšnega proizvoda dokazati na podlagi:
S tem želi zakon zagotoviti enotnejše postopke dokazovanja ustreznosti in večjo pravno varnost proizvajalcev.
Predlog zakona sledi tudi evropskim trendom digitalizacije.
Proizvajalec bo lahko izjavo o lastnostih, navodila za uporabo in varnostne informacije objavil na spletni strani, če bo na proizvodu, embalaži ali etiketi nameščen nosilec podatkov (na primer QR-koda), ki bo uporabnika neposredno vodil do dokumentacije. Dokumentacija bo morala ostati dostopna najmanj deset let po prenehanju dajanja proizvoda na trg.
Predlog ohranja zahtevo, da morajo biti za proizvode, ki se dajejo na slovenski trg, izjava o lastnostih, navodila za uporabo in varnostne informacije na voljo v slovenskem jeziku.
Ta obveznost velja tako za proizvajalce kot tudi za pooblaščene zastopnike, uvoznike in distributerje, ki morajo preveriti, da je dokumentacija popolna in ustrezno prevedena.
Osnutek prvič izrecneje ureja tudi prodajo gradbenih proizvodov prek spleta.
Spletne tržnice in ponudniki storitev odpremnih skladišč bodo morali omogočiti izpolnjevanje vseh zakonskih zahtev, gospodarski subjekti pa bodo morali kupcu zagotoviti predpisano dokumentacijo še pred sklenitvijo pogodbe. Če je spletna ponudba namenjena kupcem v Sloveniji, mora biti dokumentacija zagotovljena v slovenskem jeziku.
Predlog podrobneje ureja tudi sistem slovenskih tehničnih soglasij (STS).
Določa pogoje za imenovanje organov STS, njihove pristojnosti ter postopek izdaje soglasij za proizvode, za katere ne obstajajo ustrezni standardi. Slovensko tehnično soglasje bo praviloma veljalo pet let, proizvajalec pa bo moral ob spremembi proizvoda ali proizvodnega procesa zahtevati njegovo spremembo.
Predlog zakona podrobneje določa pristojnosti ministrstva, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Urada RS za kemikalije ter drugih pristojnih organov.
Hkrati določa tudi prekrške in globe za kršitve zahtev glede označevanja, dokumentacije, dokazovanja lastnosti in drugih obveznosti gospodarskih subjektov.
Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bodo morali proizvajalci, uvozniki, distributerji in spletni ponudniki preveriti predvsem:
Za večino podjetij zakon ne pomeni popolnoma novih obveznosti, prinaša pa bolj natančno ureditev odgovornosti posameznih gospodarskih subjektov ter prilagoditev novemu evropskemu regulatornemu okviru.
Javna obravnava osnutka zakona bo trajala do 1. septembra 2026, nato pa bo ministrstvo preučilo prejete pripombe in pripravilo predlog zakona za nadaljnji zakonodajni postopek.
Povzeto po: Vir