Toča že danes sodi med vremenske pojave, ki povzročajo največ škode na stavbah in infrastrukturi, podnebne spremembe pa bodo to tveganje v prihodnjih desetletjih še povečale.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Climate Services, ocenjuje, da bi se lahko ob globalnem segretju za 3 °C pričakovana škoda na stavbah zaradi toče v Evropi povečala za 25 do 42 odstotkov. Čeprav se skupno število neviht s točo morda ne bo bistveno povečalo, bodo posamezni dogodki pogosteje intenzivnejši in zato povzročali občutno večjo materialno škodo.
Raziskovalci so uporabili regionalni podnebni model COSMO v kombinaciji z modelom HAILCAST za simulacijo nastajanja toče ter rezultate povezali z zbirko skoraj milijona zavarovanih stavb in več kot 119.000 dejansko prijavljenimi škodnimi primeri iz Švice. Tako so prvič pripravili celovito oceno prihodnjega tveganja poškodb stavb zaradi toče na evropski ravni.
Pomembna ugotovitev raziskave je, da povečanje škode ni nujno povezano z večjim številom neviht. Podnebni modeli kažejo, da se lahko pogostost vseh pojavov toče na nekaterih območjih celo nekoliko zmanjša, vendar se bo povečal delež neurij z večjimi zrni toče in močnejšimi nevihtnimi celicami. Prav ti redki ekstremni dogodki povzročajo največ škode na strehah, fasadah, strešnih oknih, fotonapetostnih sistemih, vozilih in drugi infrastrukturi.
Analiza škodnih primerov kaže, da je kar 85 % vseh zavarovalniških škod nastalo v zgolj desetih najmočnejših neurjih. To pomeni, da bodo prihodnja tveganja vse bolj povezana z intenzivnostjo posameznih dogodkov in ne toliko z njihovim številom.
Po projekcijah raziskovalcev se bo tveganje povečalo v 24 od 28 analiziranih evropskih držav. Največje povečanje pričakujejo predvsem v srednji in vzhodni Evropi, kjer bodo razmere za nastanek močnih neviht ugodnejše. Za nekatere dele jugozahodne Evrope modeli sicer nakazujejo nekoliko manjše tveganje, vendar avtorji opozarjajo, da so neurja s točo izrazito lokalni pojavi, zato bodo razlike med posameznimi območji ostale velike.
Rezultati raziskave imajo pomembne posledice za projektante, investitorje, izvajalce, proizvajalce gradbenih materialov in upravljavce stavb. Pri načrtovanju novih objektov bo treba več pozornosti nameniti odpornosti strešnih kritin, fasadnih sistemov, strešnih oken, senčil, svetlobnikov in sončnih elektrarn na udarce večjih zrn toče.
Povečano tveganje bo vplivalo tudi na izbor gradbenih materialov, razvoj novih zaščitnih rešitev ter zahteve glede vzdrževanja objektov. Pri prenovah obstoječih stavb bo treba vse pogosteje ocenjevati, ali obstoječi elementi ovoja stavbe zagotavljajo zadostno odpornost na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke.
Raziskovalci poudarjajo, da bodo njihove ugotovitve pomembna podlaga za prihodnji razvoj gradbenih standardov, posodobitev metod ocenjevanja tveganj in prilagajanje zavarovalniških modelov. Ker podnebne spremembe povečujejo verjetnost intenzivnih vremenskih pojavov, postaja odpornost stavb na točo pomemben del trajnostnega projektiranja in prilagajanja grajenega okolja na spreminjajoče se podnebne razmere.
Za gradbeni sektor to pomeni, da bo poleg energijske učinkovitosti in nizkega ogljičnega odtisa vedno večji poudarek namenjen tudi podnebni odpornosti stavb, saj bodo morali objekti v prihodnje uspešneje prestajati vse pogostejše in intenzivnejše vremenske ujme.
Povzeto po: Vir