Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Grčijo in Srbijo sodelovala v evropski pobudi BuildingLife, namenjeni zmanjševanju emisij toplogrednih plinov skozi celoten življenjski cikel stavb. Po 18 mesecih sodelovanja so države opredelile ključne ovire in prednostne naloge za pripravo nacionalnih načrtov razogljičenja stavb. Ugotovitve so pomembne tudi za izvajanje prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD).

Evropski portal BUILD UP je 11. novembra 2026 predstavil rezultate pobude #BuildingLife, ki jo vodi Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo (World Green Building Council – WorldGBC).

Pobuda podpira države pri pripravi nacionalnih načrtov za zmanjševanje ogljičnega odtisa stavb skozi njihov celoten življenjski cikel (Whole Life Carbon – WLC).

V projektu so sodelovale Slovenija, Bolgarija, Grčija in Srbija. V 18 mesecih so predstavniki javnih institucij, gradbene industrije, raziskovalnih ustanov, finančnega sektorja in civilne družbe sodelovali v anketah, strokovnih delavnicah in razpravah o potrebnih ukrepih.

Kaj pomeni ogljični odtis stavbe skozi celoten življenjski cikel?

Pri ocenjevanju okoljskega vpliva stavb se pozornost vse bolj usmerja od same porabe energije med uporabo k emisijam, ki nastajajo v vseh fazah življenjskega cikla stavbe.

Pri tem razlikujemo med:

• Obratovalnimi emisijami, ki nastajajo predvsem zaradi porabe energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in druge potrebe med uporabo stavbe.
• Vgrajenimi emisijami, povezanimi s proizvodnjo gradbenih materialov, njihovim transportom, gradnjo, vzdrževanjem, zamenjavami materialov in koncem življenjske dobe stavbe.

Celovit pristop omogoča, da projektanti in investitorji okoljske vplive upoštevajo že pri izbiri materialov, konstrukcijskih rešitev in načrtovanju življenjske dobe objekta.

Pet področij, ki bodo odločilna za razogljičenje stavb

V okviru pobude BuildingLife so sodelujoče države ocenjevale svojo pripravljenost na petih področjih:

1. Vodenje in javne politike – usklajenost zakonodaje, strategij in nacionalnih ciljev.
2. Tehnične rešitve – razpoložljivost metod, tehnologij in strokovnega znanja.
3. Financiranje – dostop do sredstev za nizkoogljično gradnjo in prenovo.
4. Podatki – kakovost in dostopnost informacij za izračun emisij.
5. Ozaveščenost in odnos do sprememb – pripravljenost deležnikov na uporabo novih pristopov.

Analiza je pokazala, da države potrebujejo predvsem boljše povezovanje zakonodajnih, finančnih in tehničnih ukrepov ter tesnejše sodelovanje med različnimi deležniki gradbenega sektorja.

Pomembni izzivi ostajajo tudi pomanjkanje ustreznih podatkov, strokovnih orodij in usposobljenega kadra.

Okoljske deklaracije proizvodov in analiza življenjskega cikla dobivajo večji pomen

Med posebej pomembnimi orodji za prihodnje odločanje in oblikovanje predpisov pobuda izpostavlja:

Okoljske deklaracije proizvodov (EPD)

EPD (Environmental Product Declaration) vsebujejo okoljske informacije o proizvodih, pripravljene na podlagi analize življenjskega cikla in ustreznih pravil. Pri gradbenih materialih omogočajo uporabo primerljivih in dokumentiranih podatkov v izračunih okoljskega vpliva stavb.

Analiza življenjskega cikla (LCA)

Metodologija LCA (Life Cycle Assessment) omogoča sistematično ocenjevanje okoljskih vplivov proizvoda ali stavbe skozi opredeljene faze življenjskega cikla.

Referenčne vrednosti ogljičnega odtisa

Za učinkovito spremljanje napredka bodo pomembne tudi referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo ogljičnega odtisa stavb in pripravo prihodnjih nacionalnih zahtev.

Za projektante in proizvajalce gradbenih materialov to pomeni vse večji pomen preverljivih podatkov o okoljskih lastnostih proizvodov.

Direktiva EPBD uvaja nove zahteve glede emisij skozi življenjski cikel

Rezultati pobude BuildingLife so posebej pomembni zaradi prenovljene Direktive (EU) 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb (EPBD).

Ta uvaja postopno vključevanje kazalnika potenciala globalnega segrevanja stavb skozi njihov življenjski cikel (life-cycle Global Warming Potential – GWP).

Predvideni so naslednji mejniki:

Ti roki izhajajo iz evropskega zakonodajnega okvira. Njihovo izvajanje v Sloveniji je povezano s prenosom direktive in nacionalnimi izvedbenimi predpisi.

Kaj to pomeni za slovenske projektante in gradbena podjetja?

Rezultati BuildingLife še ne pomenijo uvedbe novih obveznih nacionalnih mejnih vrednosti ogljičnega odtisa stavb. Predstavljajo predvsem strokovno podlago za njihovo prihodnjo pripravo.

Kljub temu kažejo na pomembne spremembe pri načrtovanju in izvedbi gradbenih projektov.

Za gradbeni sektor bodo vse pomembnejši:

• pridobivanje zanesljivih okoljskih podatkov o gradbenih materialih;
• vključevanje analiz življenjskega cikla v projektiranje;
• primerjava konstrukcijskih in materialnih rešitev glede na njihov ogljični odtis;
• sodelovanje projektantov, proizvajalcev, izvajalcev in investitorjev pri zbiranju podatkov;
• razvoj strokovnega znanja za izračunavanje in zmanjševanje emisij skozi življenjski cikel stavb.

Prihodnje zahteve bodo tako poleg energetske učinkovitosti med uporabo stavbe vse bolj poudarjale tudi vpliv materialov in gradbenih procesov.

Slovenija pripravlja podlage za naslednje korake

Zaključena faza pobude BuildingLife je štirim sodelujočim državam omogočila boljši pregled nad njihovo pripravljenostjo in ključnimi področji, na katerih so potrebne izboljšave.

Za Slovenijo je to pomembna strokovna podlaga pri nadaljnjem razvoju nacionalnih ukrepov za zmanjševanje emisij v gradbeništvu.

Osrednje sporočilo pobude je, da zmanjševanje ogljičnega odtisa stavb zahteva usklajeno delovanje zakonodaje, projektantske stroke, proizvajalcev materialov, finančnega sektorja in investitorjev.

Prihodnji razvoj gradbeništva zato ne bo odvisen samo od zmanjševanja porabe energije v stavbah, temveč tudi od sposobnosti merjenja in obvladovanja emisij skozi njihov celoten življenjski cikel.

Vir: BUILD UP