Nova pravila EU lahko spodbudijo več stanovanjskih gradenj in prenov tudi v Sloveniji. Ključni bodo financiranje, zemljišča in hitrejši postopki.
Nova pravila EU naj bi občinam olajšala ukrepanje na stanovanjskem trgu
Evropska komisija pripravlja nova pravila, s katerimi želi lokalnim oblastem zagotoviti več pravne jasnosti in učinkovitejša orodja za ukrepanje na območjih, kjer je dostopnost stanovanj posebej problematična. Ukrepi so del širšega evropskega odziva na stanovanjsko krizo, ki vključuje tudi povečanje ponudbe stanovanj, spodbujanje gradnje in prenov ter mobilizacijo javnih in zasebnih naložb.
Stanovanjska kriza je postala ena pomembnejših tem evropske politike. Pomanjkanje stanovanj in njihova cenovna nedostopnost sta posebej izrazita v večjih mestih in turističnih središčih, kjer lahko dodatni pritisk na stanovanjski fond povzročajo tudi kratkoročni najemi.
Evropska komisija zato pripravlja nov evropski okvir, ki naj bi lokalnim in regionalnim oblastem omogočil bolj ciljno ukrepanje glede na razmere na posameznem stanovanjskem trgu. Ukrepi so povezani z izvajanjem prvega evropskega načrta za dostopna stanovanja (European Affordable Housing Plan).
več pravne jasnosti za ukrepanje lokalnih oblasti na stanovanjskih trgih pod pritiskom
večjo ponudbo stanovanj z gradnjo in prenovo obstoječega stanovanjskega fonda
lažje financiranje socialnih, dostopnih in trajnostnih stanovanj
poenostavitev pravil in postopkov, ki lahko zavirajo povečanje ponudbe
boljše pogoje za naložbe javnega in zasebnega sektorja v stanovanjsko gradnjo
Eden pomembnejših elementov evropskega pristopa je okrepitev možnosti lokalnih oblasti za odzivanje na razmere na stanovanjskem trgu.
Komisija želi vzpostaviti okvir, ki bo javnim oblastem pomagal opredeliti območja, kjer je stanovanjski trg pod izrazitim pritiskom, ter zagotoviti več pravne varnosti pri sprejemanju upravičenih in sorazmernih začasnih ukrepov za zaščito stanovanjskega trga.
Posebna pozornost je namenjena območjem z velikim številom kratkoročnih najemov. Ti lahko predvsem v turističnih središčih in mestih z omejeno ponudbo stanovanj dodatno povečujejo konkurenco za razpoložljivi stanovanjski fond.
Ob kratkoročnih ukrepih želi Komisija spodbujati tudi dolgoročne rešitve za povečanje ponudbe stanovanj.
Evropski pristop zato ni omejen na reguliranje stanovanjskega trga. Pomemben del ukrepov je namenjen povečanju ponudbe.
Komisija želi spodbujati poenostavljanje pravil na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se zmanjšale ovire pri zagotavljanju novih stanovanj. Hkrati napoveduje povečanje naložb v trajnostna in kakovostna stanovanja po dostopnejših cenah.
Za gradbeni sektor je pomembna tudi Evropska strategija za stanovanjsko gradnjo, s katero želi EU med drugim spodbujati inovacije, digitalna orodja, usklajene standarde ter razvoj znanj in spretnosti v gradbeništvu.
Cilj je povečati sposobnost evropskega gradbenega sektorja za hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo stanovanj ter hkrati ohraniti zahteve glede kakovosti in trajnostnosti.
Pomembna sprememba je tudi prilagajanje evropskih pravil o državnih pomočeh. Komisija želi državam članicam zagotoviti več možnosti za podporo socialnim in cenovno dostopnim stanovanjem.
To lahko pomeni več prostora za javno financiranje gradnje novih stanovanj in prenove obstoječega stanovanjskega fonda. Komisija želi ob javnih sredstvih mobilizirati tudi zasebne naložbe in okrepiti sodelovanje z evropskimi finančnimi institucijami.
Za slovenski gradbeni sektor je najpomembnejši potencialni učinek večje število stanovanjskih investicij. Če bodo država, občine in stanovanjski skladi izkoristili širše možnosti financiranja, se lahko poveča obseg projektov javnih najemnih in drugih cenovno dostopnih stanovanj. To bi pomenilo dodatno povpraševanje po projektiranju, gradbenih delih, inštalacijah in zaključnih delih.
Drugo pomembno področje so prenove obstoječih stavb. Evropski pristop ne temelji samo na novogradnjah, temveč tudi na učinkovitejši uporabi obstoječega stanovanjskega fonda. Za gradbena podjetja, projektante in izvajalce energetskih sanacij lahko to pomeni več projektov prenov, rekonstrukcij in izboljšanja energetske učinkovitosti.
Tretji možni učinek je pritisk na hitrejše prostorske in upravne postopke. Če želi Slovenija dejansko povečati ponudbo stanovanj, samo dodatno financiranje ne bo dovolj. Ključni bodo razpoložljiva zemljišča, prostorsko načrtovanje, komunalno opremljanje ter učinkoviti postopki pridobivanja dovoljenj.
Za izvajalce pa več investicij prinaša tudi izziv. Ob večjem številu projektov se lahko še poveča potreba po usposobljeni delovni sili, projektantskih zmogljivostih, gradbenih materialih in učinkovitejših načinih gradnje. Evropska usmeritev zato poudarja tudi industrializacijo, digitalizacijo in inovacije v stanovanjski gradnji.
Javne stanovanjske investicije: ali bodo država, občine in stanovanjski skladi povečali obseg novih projektov.
Financiranje: kateri evropski in nacionalni finančni instrumenti bodo dejansko na voljo za gradnjo in prenove.
Prostorski in upravni postopki: ali bodo odpravljene ovire, ki podaljšujejo čas od načrtovanja do začetka gradnje.
Prenove: koliko dodatnih projektov bo usmerjenih v aktivacijo in energetsko prenovo obstoječega stanovanjskega fonda.
Zmogljivosti gradbeništva: ali bo sektor lahko zagotovil dovolj kadra in izvajalskih kapacitet za morebitno povečanje investicij.
Za slovensko gradbeništvo nova evropska pravila torej še ne pomenijo neposrednega vala novih naročil. Ustvarjajo pa pogoje, da lahko stanovanjska gradnja in prenova v prihodnjih letih postaneta bistveno pomembnejši investicijski področji. Kolikšen bo dejanski učinek, bo odvisno predvsem od tega, kako hitro bo Slovenija evropske možnosti prevedla v zemljišča, financiranje, projekte in izdana dovoljenja.
Vir: Evropska komisija, New EU rules to help local authorities tackle the housing crisis.
Izvirna objava Evropske komisije