Kaj se zgodi, če projektna naloga ne predvideva izdelave okoljskega elaborata, čeprav ga zahteva zakonodaja? Kakšne so odgovornosti projektantov in vodij projektiranja za popolnost projektne dokumentacije? Primeri, ko okoljske zahteve ostanejo zunaj naročenega obsega projektiranja.
Pri pripravi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) je treba uskladiti številne načrte, strokovne podlage in zahteve različnih predpisov.
Toda kaj se zgodi, če naročnik v projektni nalogi ne predvidi dokumenta, ki ga za konkretni objekt zahteva okoljska zakonodaja?
To vprašanje izpostavlja podjetje Marbo Okolje v strokovnem prispevku z dne 4. novembra 2026. Avtor opozarja na odgovornost udeležencev gradnje in možnost disciplinske obravnave strokovnjakov zaradi domnevnega neupoštevanja predpisov.
Projektna naloga določa, kaj naročnik pričakuje od projektanta. Vendar morata priprava in vsebina projektne dokumentacije upoštevati tudi veljavne predpise.
Če je za določeno gradnjo predpisana izdelava dodatne strokovne podlage, njene odsotnosti ni mogoče utemeljiti zgolj s tem, da je naročnik ni navedel v projektni nalogi.
Marbo Okolje opozarja, da se pri nekaterih naročilih projektne dokumentacije podrobno opredelijo arhitekturni in drugi načrti, okoljski elaborati ter strokovne ocene pa niso posebej vključeni.
To lahko povzroči težave pri določanju obsega projektantskih storitev in pri zagotavljanju popolne dokumentacije.
Ključno je, da projektant morebitne manjkajoče zahteve prepozna in jih pravočasno obravnava z naročnikom.
Gradbeni zakon (GZ-1) določa naloge in odgovornosti udeležencev pri graditvi objektov.
Marbo Okolje v prispevku posebej opozarja na 14. in 39. člen GZ-1 ter na vprašanje celovitosti in usklajenosti projektne dokumentacije.
Projektant in vodja projektiranja imata pri zagotavljanju ustrezne dokumentacije pomembne, vendar ne povsem enake naloge.
Pri ugotavljanju morebitne odgovornosti je treba upoštevati konkretne zakonske obveznosti, razdelitev nalog in okoliščine posameznega projekta.
Podpis projektne dokumentacije zato ni zgolj administrativna formalnost. Pomeni tudi prevzem strokovne odgovornosti v obsegu, ki ga določajo predpisi.
Med primeri okoljskih dokumentov, ki jih je treba preveriti glede na vrsto in značilnosti projekta, Marbo Okolje navaja:
Vseh navedenih dokumentov ni treba izdelati za vsak projekt. Njihova obveznost je odvisna od vrste posega in področnih predpisov.
Prav zato je pomembno, da se pregled zahtev opravi že med pripravo projektne dokumentacije.
Marbo Okolje v izvirnem prispevku navaja, da so bile zaradi domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki na Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) vložene prijave zoper vodje gradnje in nadzornike.
Avtor ob tem odpira vprašanje, ali bi se podobna odgovornost lahko nanašala tudi na projektante in vodje projektiranja, kadar predpisana dokumentacija ni izdelana.
Pri tem je pomembno razlikovati med vloženo prijavo in ugotovljeno disciplinsko kršitvijo.
Iz navedb v prispevku ni razviden izid konkretnih postopkov, zato ni mogoče sklepati, da je bila odgovornost prijavljenih strokovnjakov že ugotovljena.
Morebitno disciplinsko odgovornost pooblaščenih strokovnjakov presojajo pristojni organi zbornic v skladu z veljavnimi predpisi in disciplinskimi pravili.
Manjkajoča dokumentacija lahko povzroči težave tudi v poznejših fazah projekta.
Če je za konkretni poseg potrebno okoljevarstveno dovoljenje ali druga predpisana dokumentacija, je treba pravočasno preveriti pogoje za pridobitev dovoljenj in prijavo začetka gradnje.
Pozno ugotovljene obveznosti lahko pomenijo dodatno usklajevanje projektne dokumentacije, naročanje strokovnih podlag in spremembe terminskega načrta.
To lahko vpliva tako na investitorja kot na projektanta in izvajalca del.
Pred zaključkom projektne dokumentacije je smiselno preveriti:
Opozorila podjetja Marbo Okolje kažejo na pomembno vprašanje projektantske prakse: kako zagotoviti, da projektna dokumentacija poleg naročenih načrtov vsebuje tudi vse zakonsko zahtevane strokovne podlage.
Pri tem ni odločilno samo, kaj je navedeno v projektni nalogi, temveč tudi, katere zahteve veljajo za konkretni objekt.
Za projektanta in vodjo projektiranja je zato bistveno, da morebitne manjkajoče zahteve prepoznata pred zaključkom dokumentacije, ne šele ob začetku gradnje ali inšpekcijskem postopku.
Povzeto po: Marbo Okolje