Kdaj mora etažni lastnik omogočiti vstop v stanovanje zaradi vzdrževanja skupnih delov stavbe in kaj se zgodi, če dostopa ne dovoli?
Vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe lahko zahteva tudi dostop skozi posamezno stanovanje. Etažni lastnik mora tak dostop v določenih primerih omogočiti, vendar brez odločbe sodišča nihče proti volji stanovalca ne sme vstopiti v njegovo stanovanje. Stanovanjska inšpekcija opozarja, da lahko onemogočanje dostopa oteži izvedbo nujnih vzdrževalnih del in povzroči dodatne postopke ter stroške.
Stanovanjska inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor nadzoruje uresničevanje javnega interesa na stanovanjskem področju. Med pomembnimi nalogami je zagotavljanje ustreznega stanja večstanovanjskih stavb, da je omogočena njihova varna in nemotena uporaba ter učinkovito upravljanje.
Če inšpektor ugotovi nepravilnosti, ki so posledica opuščenega vzdrževanja večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, lahko z odločbo odredi izvedbo nujnih vzdrževalnih del. Ta se lahko nanašajo tako na posamezne kot na skupne dele stavbe.
V praksi se etažni lastniki in upravniki srečujejo tudi s primeri, ko je dostop do skupnega dela stavbe mogoč samo skozi posamezno stanovanje. Tipičen primer so skupne kanalizacijske ali druge inštalacije, ki potekajo skozi stanovanjske enote.
Če izvajalcu dostop do takšnega dela stavbe ni omogočen, vzdrževalnih del ni mogoče v celoti izvesti. Posledično je lahko moteno ali celo onemogočeno osnovno delovanje skupnega dela stavbe – denimo nemoteno odvajanje odpadne vode iz stanovanj.
Pri tem je treba upoštevati ustavno zagotovljeno nedotakljivost stanovanja. Brez odločbe sodišča nihče proti volji stanovalca ne sme vstopiti v tuje stanovanje ali druge tuje prostore niti jih preiskovati.
Hkrati pa ima etažni lastnik določene obveznosti. V primernem času mora zagotoviti popravila v svojem posameznem delu, kadar je to potrebno, da bi preprečil škodo na drugih delih stavbe.
Prav tako mora omogočiti vstop v svoj posamezni del, kadar je to potrebno za izvedbo popravil ali izboljšav na skupnih delih stavbe in teh del drugače ni mogoče izvesti oziroma bi bila njihova izvedba na drug način povezana z nesorazmernimi stroški.
Če etažni lastnik vstopa v stanovanje ne dovoli, izvajalec, upravnik ali drugi etažni lastniki vanj ne smejo preprosto vstopiti proti njegovi volji.
Na zahtevo upravnika oziroma preostalih etažnih lastnikov o vstopu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Takšen postopek pa lahko ovira učinkovito in pravočasno izvedbo vzdrževalnih del ter inšpekcijskih ukrepov in povzroči dodatne stroške.
Zato je zlasti pri skupnih inštalacijah pomembno, da se že pri načrtovanju vzdrževanja ugotovi, skozi katere posamezne dele stavbe bo treba zagotoviti dostop.
Če stanovanjska inšpekcija zaradi opuščenega vzdrževanja odredi izvedbo del, njene odločbe pa zavezanec ne izvrši, lahko sledijo tudi finančne posledice.
Inšpekcija zavezancu najprej zagrozi z denarno kaznijo, nato pa jo lahko tudi izreče. Prva denarna kazen znaša od 200 do 500 evrov in se določi za vsakega inšpekcijskega zavezanca posebej.
Če odločba še vedno ni izvršena, se lahko izrekajo nadaljnje denarne kazni. Njihov skupni znesek lahko doseže dvajsetkratnik najvišjega zneska prve kazni, kar pomeni največ 10.000 evrov za posameznega inšpekcijskega zavezanca.
Stanovanjska inšpekcija zato etažnim lastnikom priporoča redno spremljanje stanja večstanovanjske stavbe ter pravočasno načrtovanje in izvajanje vzdrževalnih del. Pomanjkljivosti je tako mogoče odpraviti, preden začnejo vplivati na normalno uporabo stavbe ali povzročijo škodo na posameznih oziroma skupnih delih.
Pomemben del uspešne izvedbe vzdrževanja je tudi pravočasno zagotavljanje dostopa izvajalcem do skupnih delov stavbe, tudi kadar so ti dostopni samo skozi posamezno stanovanje.
Vir: GOV.SI