Gradbena inšpekcija je med februarjem in novembrom 2026 opravila 66 pregledov objektov v javni rabi. Med 33 primeri, v katerih je bila odločitev že sprejeta, je nepravilnosti ugotovila pri 14 objektih. Najpogostejše pomanjkljivosti so bile povezane z dostopnostjo za invalide, v dveh primerih pa je bila zaradi neskladne uporabe objektov prepovedana njihova uporaba do pridobitve uporabnega dovoljenja.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je 12. novembra 2026 objavil rezultate usklajene akcije nadzora nad gradnjo, uporabo in dostopnostjo objektov v javni rabi. Akcija je potekala od 1. februarja do 2. novembra 2026, sodelovalo pa je 17 gradbenih inšpektorjev.
Nadzor je bil usmerjen predvsem v preverjanje ustreznosti gradbenih in uporabnih dovoljenj, skladnosti dejanske uporabe objektov z izdanimi dovoljenji ter izpolnjevanja zahtev glede univerzalne dostopnosti.
V okviru akcije so inšpektorji opravili 66 pregledov, čeprav jih je bilo prvotno načrtovanih 50. Na podlagi ugotovitev so uvedli 50 upravnih inšpekcijskih postopkov.
Rezultati nadzora do 5. novembra 2026:

Med 33 zadevami, v katerih je bila odločitev že sprejeta, so bile nepravilnosti ugotovljene pri 14 objektih oziroma v 42,4 % zaključenih primerov.
V desetih primerih so bili postopki ustavljeni s sklepom, v štirih pa na zapisnik, ker nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma so bile že odpravljene.
Ker je bilo ob objavi rezultatov 17 postopkov še odprtih, končno število ugotovljenih kršitev še ni znano.
Pri nadzoru dostopnosti objektov v javni rabi so gradbeni inšpektorji ugotovili več vrst pomanjkljivosti.
Med najpogostejšimi so bile:
Za odpravo ugotovljenih nepravilnosti glede dostopnosti je bilo izdanih 12 inšpekcijskih odločb.
Ugotovitve opozarjajo, da dostopnost objektov ni omejena zgolj na zagotovitev ustreznega vhoda. Uporabnikom mora biti omogočeno tudi varno in čim bolj samostojno gibanje po objektu ter dostopanje do storitev, ki so namenjene javnosti.
Inšpekcijski nadzor je potekal na podlagi Gradbenega zakona (GZ-1), Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov ter Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI).
Inšpektorji so upoštevali tudi novelo ZIMI-D, ki je začela veljati januarja 2026.
Ta določa, da je treba obstoječe objekte v javni rabi ustrezno prilagoditi, pri čemer so lahko potrebni različni ukrepi:
Pri obstoječih objektih in pripadajočih zunanjih ureditvah je treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta za invalide, neoviran dostop do objekta in vstop vanj, dostopne horizontalne in vertikalne povezave ter prilagojene sanitarne prostore.
Zagotovljeni morajo biti tudi elementi za varno in samostojno uporabo objekta za slepe in slabovidne ter vsaj ena točka oziroma prostor s tehnologijo, ki gluhim in naglušnim omogoča nemoteno komunikacijo.
Prilagoditve je treba v največji možni meri izvesti skladno s predpisi s področja graditve objektov, ki urejajo univerzalno dostopnost.
Poleg dostopnosti so inšpektorji preverjali tudi, ali se objekti uporabljajo skladno z izdanimi gradbenimi in uporabnimi dovoljenji.
V dveh primerih so na podlagi 96. člena Gradbenega zakona (GZ-1) izdali odločbi zaradi neskladne uporabe objektov.
Z odločbama je bila prepovedana uporaba objektov do pridobitve uporabnega dovoljenja.
Ti ugotovitvi opozarjata na pomen ustrezno urejene dokumentacije in skladnosti dejanske uporabe objekta z dovoljenji. Pridobitev gradbenega dovoljenja sama po sebi še ne pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji za zakonito uporabo objekta.
Rezultati nadzora so pomembni predvsem za lastnike in upravljavce objektov v javni rabi, pa tudi za projektante in izvajalce gradbenih posegov.
Pri obstoječih objektih je smiselno preveriti, ali so dostopne poti, vhodi, komunikacije med etažami, sanitarni prostori in druge ureditve prilagojeni uporabnikom z različnimi oblikami invalidnosti.
Pri načrtovanju novogradenj in rekonstrukcij pa je treba zahteve univerzalne dostopnosti vključiti že v projektne rešitve, saj lahko naknadno odpravljanje arhitekturnih ovir zahteva dodatne posege in stroške.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi dejanski uporabi objektov ter ustreznosti gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Ugotovitve gradbene inšpekcije potrjujejo, da zagotavljanje dostopnosti ni zgolj formalna zahteva gradbene zakonodaje, temveč pomemben pogoj za enakovredno in varno uporabo objektov v javni rabi.
Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 12. november 2026: Gradbena inšpekcija preverjala uporabo in dostopnost objektov v javni rabi.