FIEC se je odzval na evropsko razpravo o Quality Jobs Act. V ospredju so umetna inteligenca, varnost pri delu, vročina, podizvajalstvo in nadzor v gradbeništvu.
Evropska komisija pripravlja pobudo Quality Jobs Act, ki odpira vprašanja umetne inteligence na delovnem mestu, varnosti in zdravja pri delu, ekstremnih temperatur ter podizvajalskih verig. Evropsko združenje gradbene industrije FIEC opozarja, da je gradbeništvo že močno regulirano, zato namesto novih splošnih obveznosti zagovarja predvsem učinkovitejše izvajanje obstoječih pravil, praktične smernice in boljši nadzor.
Evropsko združenje gradbene industrije FIEC (European Construction Industry Federation), ki prek 32 nacionalnih združenj v 27 državah zastopa gradbena podjetja vseh velikosti, je 28. septembra 2026 objavilo svoje stališče v okviru druge faze posvetovanja evropskih socialnih partnerjev o pobudi Quality Jobs Act.
Dokument je za gradbeni sektor pomemben, saj evropska razprava posega na področja, ki lahko neposredno vplivajo na organizacijo dela na gradbiščih in poslovanje gradbenih podjetij: uporabo umetne inteligence, varnost in zdravje pri delu, psihosocialna tveganja, delo pri visokih temperaturah, podizvajalstvo, odgovornost v podizvajalskih verigah ter delovne inšpekcije.
Pri tem je pomembno poudariti, da gre za stališče FIEC v posvetovanju, ne za že sprejeto novo evropsko zakonodajo.
Osrednje sporočilo FIEC je, da evropsko gradbeništvo ne potrebuje dodatnega splošnega zakonodajnega sloja za vsa področja, ki jih obravnava Quality Jobs Act. Po mnenju združenja bi se morala EU osredotočiti na izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje, praktične smernice ter spremljanje njenega izvajanja.
FIEC opozarja, da pobuda združuje zelo različna področja delovnega prava. Če bi bila vsa urejena v enem zakonodajnem aktu, bi to po oceni združenja lahko povečalo kompleksnost in negotovost pravil. Zato podpira predvsem paket nezavezujočih instrumentov, smernic in izvedbenih ukrepov.
Posebej opozarja tudi na usklajenost z drugimi evropskimi pobudami, med katerimi navaja prihodnje oziroma aktualne ukrepe na področju javnega naročanja, pravične mobilnosti delovne sile in gradbenih storitev.
Pomemben del dokumenta je namenjen algoritemskemu upravljanju in umetni inteligenci na delovnem mestu.
FIEC ocenjuje, da bo uporaba digitalnih orodij in umetne inteligence pomembna za prihodnost gradbeništva. Kot področja uporabe izpostavlja generativno projektiranje, prediktivno vzdrževanje, avtomatizacijo gradbišč in inteligentno naročanje. Po oceni združenja lahko AI prispeva k večji produktivnosti, boljšim rezultatom projektov in zmanjševanju vplivov na okolje.
Hkrati ugotavlja, da digitalni prehod v gradbeništvu ostaja počasen in neenakomeren, kar je posebej pomembno za sektor z velikim deležem malih in srednjih podjetij. FIEC zato ne zagovarja dodatnega reguliranja AI in algoritemskega upravljanja, temveč praktične smernice, podporo pilotnim projektom in vlaganja v znanje o umetni inteligenci, da bi bila nova orodja dostopnejša tudi MSP.
Drugo veliko področje je varnost in zdravje pri delu. FIEC priznava, da bi bilo mogoče nekatere obstoječe evropske direktive posodobiti, vendar opozarja, da spremembe ne bi smele avtomatično pomeniti novih bremen za delodajalce.
Posebej poudarja, da morajo začasna in premična gradbišča ostati obravnavana v okviru posebne Direktive 92/57/EGS, ki že ureja minimalne varnostne in zdravstvene zahteve na gradbiščih.
Aktualno vprašanje so tudi visoke temperature in ekstremni vremenski pojavi. FIEC priznava, da podnebne spremembe pomenijo tveganje za gradbene delavce, vendar ne podpira enotnega zakonodajnega instrumenta na ravni EU.
Po njegovem stališču se razmere med državami in regijami preveč razlikujejo, zato je treba upoštevati lokalne podnebne pogoje, konkretne razmere na delovnem mestu in prilagojenost delavcev na lokalne razmere. Združenje daje prednost nacionalnim, lokalnim in sektorskim ukrepom ter bi na evropski ravni podprlo nezavezujoče smernice.
Velik del dokumenta je namenjen podizvajalskim verigam, ki so v gradbeništvu še posebej razširjene.
FIEC poudarja, da podizvajalstvo podjetjem omogoča prilagajanje potrebam projektov, dostop do specializiranega znanja in odzivanje na pomanjkanje usposobljenih delavcev. Hkrati jasno razlikuje med zakonitim podizvajanjem ter zlorabami, kršitvami pravic delavcev in nelojalno konkurenco.
Združenje nasprotuje enotni evropski zakonodajni ureditvi podizvajalstva in meni, da bi bilo učinkoviteje izboljšati izvajanje obstoječih pravil ter razvijati digitalna orodja za večjo preglednost, preverjanje in skladnost.
FIEC nasprotuje tudi avtomatičnemu označevanju celotnih gospodarskih dejavnosti kot »visoko tveganih sektorjev«. Namesto tega predlaga, da se nadzor usmeri na konkretna tveganja in gospodarske subjekte, pri katerih obstajajo znaki zlorab.
To pa ne pomeni, da FIEC nasprotuje strožjemu nadzoru. Nasprotno, podpira okrepitev nacionalnih delovnih inšpekcij in ciljno usmerjene nadzore, kadar temeljijo na konkretnih tveganjih in dokazih o kršitvah.
Pri prihodnjem nadzoru vidi pomembno vlogo tudi v digitalnih rešitvah, kot sta ESSPASS in evropska denarnica za digitalno identiteto (EUDI Wallet), ki bi lahko olajšali preverjanje podatkov in skladnosti, zlasti če bodo države članice podjetjem in MSP omogočile učinkovito uporabo teh rešitev.
Dokument izpostavlja tudi socialne identifikacijske kartice na gradbiščih. V nekaterih državah so bile razvite s sodelovanjem sektorskih socialnih partnerjev in se uporabljajo za povečanje preglednosti ter boj proti neprijavljenemu delu. FIEC vidi možnosti za boljše medsebojno priznavanje in povezovanje nacionalnih sistemov, vendar na prostovoljni podlagi in ob spoštovanju obstoječih nacionalnih ureditev.
Za gradbena podjetja je evropska razprava pomembna predvsem zato, ker zajema več področij, ki neposredno vplivajo na vsakodnevno delo na gradbiščih: organizacijo podizvajalcev, odgovornost v podizvajalskih verigah, varnost pri delu, delo v ekstremnih vremenskih razmerah, inšpekcijske nadzore in uporabo umetne inteligence.
FIEC se v svojem stališču zavzema predvsem za učinkovitejše izvajanje veljavnih pravil in sektorsko prilagojene rešitve. Pri varnosti na gradbiščih opozarja tudi, da evropska zakonodaja že zahteva imenovanje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje, kadar je na gradbišču prisotnih več izvajalcev.
Ker dokument predstavlja odziv gradbene industrije na posvetovanje Evropske komisije, iz njega še ni mogoče sklepati, kakšna bo končna vsebina morebitnega Quality Jobs Act. Jasno pa pokaže področja, na katerih se trenutno odvija evropska razprava in ki bi lahko bila pomembna za prihodnjo ureditev dela v gradbeništvu.
Povzeto po: FIEC.EU