Evropska gradbena združenja zahtevajo strožja pravila za ponudnike iz tretjih držav ter večji poudarek na kakovosti, življenjskih stroških in vzajemnem dostopu do javnih naročil.
Evropska gradbena in infrastrukturna združenja pozivajo EU k strožjim pravilom za sodelovanje podjetij iz tretjih držav pri javnih naročilih. Med ključnimi predlogi so manjši poudarek na najnižji ceni, večja teža kakovosti in stroškov življenjskega cikla ter možnost upoštevanja evropskega porekla pri strateških projektih.
Štiri evropska sektorska združenja – Evropska zveza gradbene industrije (FIEC), European International Contractors (EIC), European Dredging Association (EuDA) in združenje evropske železniške industrije UNIFE – so pred načrtovano prenovo evropskih pravil javnega naročanja pozvala k zagotavljanju enakovrednejših konkurenčnih pogojev za evropska podjetja.
Združenja opozarjajo predvsem na konkurenco subvencioniranih podjetij iz tretjih držav, ki so v zadnjem desetletju okrepila svoje aktivnosti na evropskem in mednarodnem trgu.
Ena osrednjih zahtev gradbene industrije je sprememba načina ocenjevanja ponudb. Združenja predlagajo, da bi bilo pri javnih naročilih privzeto merilo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ob tem pa bi določili tudi minimalni delež kakovostnih meril.
Pri ocenjevanju ponudb predlagajo tudi širšo uporabo skupnih stroškov lastništva (TCO – Total Cost of Ownership) skozi celoten življenjski cikel objekta.
Takšen pristop bi lahko pri gradbenih in infrastrukturnih projektih pomenil večji poudarek na kakovosti izvedbe, trajnosti in dolgoročnih stroških namesto zgolj na začetni investicijski vrednosti.
FIEC je že v svojih prejšnjih stališčih opozarjal tudi na problem neobičajno nizkih ponudb ter predlagal strožje ukrepanje v primerih, ko ponudnik nizke cene ne more zadovoljivo pojasniti.
Združenja želijo tudi možnost, da bi naročniki v strateških sektorjih lahko dali prednost evropskim proizvodom, storitvam in gradbenim delom.
Gradbeništvo, poglabljanje plovnih poti in železniška industrija so po njihovem mnenju strateško pomembni, saj sodelujejo pri izgradnji ključne evropske infrastrukture in izvajanju energetskih, prometnih ter drugih evropskih politik.
Predlagajo tudi, da bi naročniki pri ocenjevanju ponudb lahko upoštevali širša vprašanja, kot so varnost, odpornost in evropska strateška avtonomija.
Posebej pomembno je vprašanje dostopa ponudnikov iz tretjih držav do evropskih javnih naročil.
Združenja menijo, da bi moralo biti pri nekaterih ključnih tehnologijah in storitvah sodelovanje podjetij iz držav, ki evropskim podjetjem ne omogočajo primerljivega dostopa do svojega trga javnih naročil, omejeno.
To bi se nanašalo predvsem na države, ki nimajo ustreznega sporazuma o prosti trgovini z EU na področju javnega naročanja, niso podpisnice Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih (GPA) in evropskim podjetjem ne zagotavljajo enakovrednega dostopa do svojega trga.
Evropska komisija že v obstoječih smernicah razlikuje med ponudniki iz držav, ki imajo na podlagi mednarodnih sporazumov zagotovljen dostop do evropskega trga javnih naročil, in drugimi ponudniki iz tretjih držav.
Gradbena združenja želijo v prihodnja pravila vključiti tudi izkušnje z uporabo Uredbe EU o tujih subvencijah (FSR).
Predlagajo strožji nadzor predvsem nad ponudniki, pri katerih je bilo v preteklosti ugotovljeno, da so prejeli tuje subvencije, ki izkrivljajo konkurenco.
Evropski izvajalci že dalj časa opozarjajo, da lahko državno podprti konkurenti iz tretjih držav oddajajo ponudbe po cenah, ki jim evropska podjetja težko konkurirajo. Po njihovem mnenju je problem še izrazitejši pri sistemih javnega naročanja, ki dajejo veliko težo najnižji ponudbeni ceni, manj pa okoljskim, socialnim, kakovostnim in inovacijskim merilom.
Če bodo predlogi vključeni v prihodnjo evropsko ureditev javnega naročanja, bi lahko pomembno vplivali predvsem na velika javna infrastrukturna in gradbena naročila.
Pri izbiri izvajalcev bi lahko dobili večjo težo kakovost, stroški v celotnem življenjskem ciklu objekta, okoljska in socialna merila ter strateški vidiki projekta. Hkrati bi se lahko spremenili pogoji, pod katerimi lahko pri evropskih javnih naročilih sodelujejo nekateri ponudniki iz tretjih držav.
Za zdaj gre za zahteve in predloge evropskih sektorskih združenj, ne za že sprejeta nova pravila. Njihov pomen pa je večji zaradi načrtovane reforme evropskega okvira javnega naročanja, v okviru katere bo vprašanje dostopa ponudnikov iz tretjih držav eno pomembnejših področij razprave.
Povzeto po: VIR