Evropska komisija napoveduje ukrepe proti tako imenovanemu »gold-platingu«, pri katerem države članice ob prenosu evropskih direktiv uvajajo dodatne zahteve, ki presegajo skupna pravila EU. Evropsko združenje gradbene industrije FIEC opozarja, da takšne razlike povečujejo administrativne stroške, otežujejo čezmejno poslovanje in zmanjšujejo konkurenčnost gradbenih podjetij. Ali bodo napovedane poenostavitve prinesle konkretne spremembe tudi v gradbeništvu?
Evropska zakonodaja določa skupna pravila za delovanje enotnega trga. Pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo pa lahko države članice uvedejo dodatne zahteve, ki presegajo evropski minimum.
Takšno prakso označujemo z izrazom gold-plating.
Za gradbena podjetja lahko to pomeni različne nacionalne tehnične zahteve, dodatne postopke dokazovanja skladnosti, obsežnejšo dokumentacijo in različne administrativne obveznosti.
Podjetje, ki posluje v več državah članicah, mora zato pogosto prilagajati dokumentacijo in postopke posameznemu nacionalnemu trgu, čeprav deluje znotraj enotnega evropskega trga.
Evropsko združenje gradbene industrije (FIEC) opozarja, da takšne razlike povzročajo dodatne stroške in otežujejo izvajanje čezmejnih gradbenih projektov.
Evropska komisija je dodatne nacionalne zahteve prepoznala kot eno od pomembnih ovir za delovanje enotnega trga.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je septembra 2026 napovedala pobudo Pact against Gold-Plating, s katero želi Komisija spodbuditi države članice k omejevanju nepotrebnih dodatnih zahtev.
Pobuda predvideva večjo preglednost nacionalnih pravil in boljšo utemeljitev zahtev, ki presegajo skupne evropske standarde.
Po navedbah FIEC naj bi bil podpis pakta predviden do konca leta 2026.
Gre za politično pobudo, ki sama po sebi še ne spreminja veljavnih predpisov ali obveznosti gradbenih podjetij.
Eno od področij, na katerih FIEC opozarja na posledice dodatnih nacionalnih zahtev, so gradbeni proizvodi.
Če države članice poleg harmoniziranih evropskih pravil uvajajo različne nacionalne tehnične ali administrativne zahteve, se lahko povečajo stroški dokazovanja skladnosti in dostopa do posameznih trgov.
Za proizvajalce, dobavitelje in izvajalce gradbenih del to lahko pomeni:
FIEC zato zagovarja doslednejšo uporabo skupnih evropskih pravil in odpravljanje nepotrebnih nacionalnih razlik.
Pri tem je pomembno razlikovati med neupravičenimi dodatnimi zahtevami in nacionalnimi pravili, ki so zaradi posebnih okoliščin ali na podlagi evropske zakonodaje dopustna.
FIEC podpira tudi širša prizadevanja Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje administrativnih obveznosti podjetij.
Med pomembnimi področji je trajnostno poročanje oziroma ESG, ki lahko vpliva tudi na gradbena podjetja in njihove dobavne verige.
Evropska komisija je v okviru pobud za poenostavitev predstavila več zakonodajnih svežnjev Omnibus.
Po navedbah FIEC je ocenjeni potencialni letni prihranek zaradi predlaganih poenostavitev in drugih ukrepov 22,3 milijarde evrov.
Ta znesek predstavlja oceno možnih prihrankov, ne že doseženega zmanjšanja stroškov.
FIEC opozarja, da bodo evropske poenostavitve učinkovite le, če države članice ob njihovem izvajanju ne bodo ponovno uvajale nepotrebnih dodatnih zahtev.
Za slovenska gradbena podjetja, proizvajalce gradbenih proizvodov in dobavitelje bi lahko večja usklajenost evropskih pravil pomenila predvsem enostavnejše čezmejno poslovanje.
Morebitne koristi bi lahko vključevale manj podvajanja dokumentacije, preglednejše postopke dokazovanja skladnosti in nižje administrativne stroške.
To je posebej pomembno za podjetja, ki sodelujejo pri gradbenih projektih v drugih državah članicah EU ali dobavljajo gradbene proizvode na več evropskih trgov.
Vendar napovedani pakt še ne pomeni sprememb slovenske gradbene zakonodaje. Veljavne zahteve glede projektiranja, gradnje, gradbenih dovoljenj in uporabe gradbenih proizvodov ostajajo v veljavi, dokler niso ustrezno spremenjene.
FIEC pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, vendar poudarja, da bo uspešnost poenostavitev odvisna od njihovega dejanskega izvajanja.
Za gradbena podjetja bo odločilno predvsem, ali bodo spremembe prinesle manj podvajanja dokumentacije, krajše administrativne postopke in bolj usklajene zahteve na evropskem trgu.
Ključno vprašanje zato ni le, koliko predpisov bo Evropska komisija poenostavila, temveč ali bodo podjetja zaradi tega dejansko porabila manj časa in sredstev za izpolnjevanje administrativnih obveznosti.
Vir: FIEC