Evropska komisija predlaga lažjo mobilnost delavcev, digitalni obrazec A1 ter hitrejše priznavanje kvalifikacij, kar je pomembno tudi za gradbena podjetja.
Evropska komisija je predstavila paket ukrepov za pravičnejšo in enostavnejšo mobilnost delovne sile v EU. Predlogi naj bi delavcem olajšali uveljavljanje pravic iz socialne varnosti ter prenos kvalifikacij med državami, delodajalcem pa poenostavili čezmejno zaposlovanje. Med ključnimi rešitvami so evropska izkaznica socialne varnosti, digitalna dokazila o kvalifikacijah, hitrejše priznavanje reguliranih poklicev in okrepljena vloga Evropskega organa za delo.
Za gradbena podjetja, ki delavce zaposlujejo iz drugih držav ali jih napotujejo na delo v tujino, so pomembni predvsem ukrepi, povezani z dokazovanjem socialne varnosti, priznavanjem kvalifikacij in digitalizacijo postopkov.
Komisija ocenjuje, da bi celoten paket po popolni uvedbi do leta 2040 lahko prinesel približno šest milijard evrov koristi, med drugim zaradi hitrejšega priznavanja kvalifikacij, digitalnega preverjanja dokumentov, nižjih administrativnih stroškov in učinkovitejšega preprečevanja goljufij.
Pomemben del paketa predstavlja predlog za vzpostavitev evropske izkaznice socialne varnosti – ESSPASS.
Delavcem naj bi omogočila, da dokumente, s katerimi dokazujejo svoje pravice iz socialne varnosti, pridobijo in uporabljajo v digitalni obliki. Med njimi sta tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in obrazec A1, ki je pomemben pri napotitvah delavcev na delo v drugo državo članico.
Dokumenti bi bili lahko dostopni tudi prek evropske denarnice za digitalno identiteto. Delavec bi jih lahko digitalno shranil in predložil v drugi državi, pristojni organi pa bi lahko njihovo veljavnost preverili elektronsko.
Komisija ocenjuje, da bi digitalizacija v obdobju 12 let podjetjem lahko prihranila do 64 milijonov evrov, izvajalcem zdravstvenih storitev 69 milijonov evrov in inšpektoratom za delo 72 milijonov evrov. Uporaba digitalnih podpisov naj bi v istem obdobju preprečila za do 277 milijonov evrov goljufij.
Drugi pomemben sklop paketa se nanaša na prenosljivost znanj in kvalifikacij med državami članicami.
Komisija želi, da bi bile kvalifikacije na voljo v standardizirani digitalni obliki in dostopne prek evropske denarnice za digitalno identiteto. Tako naj bi bilo lažje preveriti njihovo pristnost in jih uporabljati pri zaposlovanju v drugi državi članici.
Predvideno je tudi novo evropsko orodje za primerjavo kvalifikacij. Na podlagi informacij iz nacionalnih podatkovnih zbirk naj bi omogočalo brezplačno primerjavo kvalifikacij iz različnih držav.
Za delodajalca bi to pomenilo predvsem lažje ugotavljanje, kateri nacionalni kvalifikaciji ustreza kvalifikacija kandidata iz druge države članice.
Komisija predlaga tudi spremembe pri priznavanju poklicnih kvalifikacij za regulirane poklice, pri čemer med drugim izrecno omenja zdravnike, medicinske sestre, inženirje in učitelje.
Postopek čezmejnega priznavanja kvalifikacij naj bi postal digitalen. Povprečno trajanje postopka naj bi se s približno treh mesecev skrajšalo na pet tednov, postopek pa naj bi postal tudi cenejši in varnejši.
Komisija želi s skupnimi okviri usposabljanja povečati tudi število reguliranih poklicev, pri katerih je mogoče samodejno priznavanje kvalifikacij. Kot prvi novi primer je sprejela skupni okvir usposabljanja za fizioterapevte.
Za gradbeni sektor je pri tem posebej zanimiva napoved hitrejšega priznavanja kvalifikacij za regulirane poklice, saj Komisija med poklici, na katere se nanašajo spremembe, navaja tudi inženirje.
Paket se ne omejuje samo na kvalifikacije, pridobljene v državah članicah.
Komisija predlaga skupne standarde za priznavanje kvalifikacij državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki so bile pridobljene zunaj Evropske unije.
Takšni postopki po navedbah Komisije trenutno v povprečju trajajo približno 14 mesecev, po predlagani ureditvi pa bi se lahko skrajšali na štiri mesece. Administrativni stroški zaposlovanja za delodajalce bi se lahko zmanjšali do 50 odstotkov.
Pri sedmih poklicih, za katere že obstajajo skupni evropski standardi usposabljanja, Komisija predvideva tudi možnost samodejnega priznavanja nekaterih kvalifikacij, pridobljenih na akreditiranih ustanovah zunaj EU in preverjenih s strani evropskih organov za zagotavljanje kakovosti.
Države članice bi pri tem še vedno odločale o dovoljenjih za vstop na svoje ozemlje in pogojih za opravljanje posameznih poklicev.
Lažja mobilnost naj bi bila povezana tudi z učinkovitejšim nadzorom.
Komisija predlaga okrepitev Evropskega organa za delo (ELA), ki naj bi dobil boljša orodja za ocenjevanje tveganj in podporo nacionalnim inšpektoratom pri načrtovanju nadzorov.
Okrepilo naj bi se sodelovanje med državami, predvideno pa je tudi imenovanje nacionalnih uradnikov za povezovanje z inšpekcijskimi organi.
Pristojnosti ELA naj bi se razširile tudi na preprečevanje zlorab državljanov tretjih držav, ki delajo v EU, ter boj proti nezakonitemu zaposlovanju. Poenostavljen naj bi bil tudi postopek mediacije pri čezmejnih sporih med državami članicami.
Predlogi Komisije morajo skozi zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU, zato trenutno še ne predstavljajo novih obveznosti za podjetja.
Tudi po sprejetju je predvidena postopna uvedba. Digitalizacija dokumentov socialne varnosti naj bi se začela z obrazcem A1, in sicer približno leto dni po začetku veljavnosti uredbe o ESSPASS. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in drugi dokumenti naj bi sledili v treh letih.
Na področju kvalifikacij je predvidena postopna uvedba sprememb: poenostavljeno priznavanje kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU, v dveh letih, digitalne kvalifikacije in spremembe pri reguliranih poklicih pa v treh letih. Spremembe pristojnosti ELA naj bi se izvajale med letoma 2028 in 2030.
Za gradbeništvo paket ne prinaša posebnega sistema zaposlovanja niti samodejne rešitve problema pomanjkanja kadra. Predlagane spremembe pa bi lahko odpravile nekatere praktične ovire pri čezmejnem zaposlovanju in napotovanju delavcev.
Za podjetja so relevantni predvsem digitalizacija obrazca A1, lažje preverjanje kvalifikacij iz drugih držav, hitrejši postopki priznavanja pri reguliranih poklicih ter poenostavitev obravnave kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU.
Hkrati paket kaže, da želi Komisija lažjo mobilnost povezati z učinkovitejšim nadzorom nad zakonitostjo čezmejnega zaposlovanja in varstvom pravic mobilnih delavcev.
Če bodo predlogi sprejeti, bi torej lahko čezmejno pridobivanje kadra postalo administrativno enostavnejše, vendar ob hkratnem tesnejšem sodelovanju nadzornih organov.
Povzeto po: Vir