EU pregleduje instrument za mednarodno javno naročanje. Slovenska gradbena podjetja lahko do 1. decembra 2026 predstavijo svoje izkušnje z javnimi naročili zunaj EU.
Evropska komisija je začela prvi pregled instrumenta za mednarodno javno naročanje (IPI), s katerim želi preveriti, kako učinkovito evropskim podjetjem zagotavlja dostop do trgov javnih naročil zunaj EU. K sodelovanju so vabljena tudi slovenska podjetja, zato je posvetovanje relevantno za gradbena podjetja, ki sodelujejo oziroma želijo sodelovati pri javnih naročilih na trgih tretjih držav. Rok za oddajo mnenj je 1. december 2026.
Instrument za mednarodno javno naročanje oziroma International Procurement Instrument (IPI) je EU vzpostavila z Uredbo (EU) 2022/1031. Njegov namen je spodbujati odprtost trgov javnih naročil ter izboljšati pogoje za dostop podjetij, blaga, storitev in gradenj iz EU do javnih naročil v državah zunaj Unije.
Evropska komisija je 8. septembra 2026 začela prvi pregled delovanja instrumenta. Razlog so med drugim ovire, s katerimi se evropska podjetja srečujejo pri dostopu do javnih naročil zunaj EU. Komisija želi na podlagi izkušenj podjetij, javnih naročnikov in drugih deležnikov oceniti delovanje sedanjih pravil ter pripraviti podlage za morebitne spremembe.
Instrument IPI ni namenjen samo naročilom blaga. Nanaša se tudi na storitve in gradnje, zato je pomemben za gradbeni sektor, zlasti za podjetja, ki želijo sodelovati pri javnih infrastrukturnih in drugih gradbenih projektih v državah zunaj EU.
Če država zunaj EU omejuje dostop evropskih podjetij do svojega trga javnih naročil, lahko Evropska komisija v okviru IPI začne preiskavo in se z zadevno državo posvetuje o odpravi omejitev. Če ustrezne rešitve ni, instrument omogoča sprejetje ukrepov, ki vplivajo na dostop ponudnikov iz te države do določenih javnih naročil v EU.
Za slovenska gradbena podjetja je zato vprašanje pomembno z dveh vidikov: zaradi možnosti sodelovanja pri javnih naročilih zunaj EU ter zaradi pogojev, pod katerimi lahko ponudniki iz tretjih držav sodelujejo pri javnih naročilih na evropskem trgu.
V okviru prvega pregleda želi Komisija pridobiti izkušnje in mnenja podjetij, javnih naročnikov ter drugih zainteresiranih deležnikov.
Med drugim jo zanimajo področje uporabe instrumenta IPI, pravila za določanje porekla, ustreznost pragov za uporabo ukrepov, oblika in obseg ukrepov IPI ter obveznosti izbranih ponudnikov. Preverja tudi učinkovitost spletnega orodja, prek katerega je mogoče opozoriti na ovire na trgih javnih naročil zunaj EU, ter dosedanje izkušnje s preiskavami in posvetovanji s tretjimi državami.
Instrument se že uporablja tudi v praksi. Evropska komisija je aprila 2024 začela prvo preiskavo zaradi omejevanja dostopa evropskih podjetij in medicinskih pripomočkov do kitajskega trga javnih naročil.
Po končani preiskavi in neuspešnem iskanju sprejemljive rešitve je Komisija junija 2025 sprejela prvi ukrep IPI, ki je uvedel ciljno usmerjene omejitve pri dostopu medicinskih pripomočkov in gospodarskih subjektov s poreklom iz Kitajske do določenih javnih naročil v EU.
Za gradbeni sektor trenutno torej ne gre za uvedbo novega posebnega ukrepa ali novih obveznosti, temveč za pregled delovanja celotnega instrumenta.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport k sodelovanju posebej poziva tudi slovenske ponudnike, ki poslujejo na tretjih trgih. Za gradbena podjetja, ki imajo izkušnje z javnimi naročili zunaj EU, je to možnost, da Evropski komisiji predstavijo konkretne ovire, s katerimi se srečujejo pri kandidiranju za projekte.
Med relevantnimi vprašanji so lahko pogoji za dostop do razpisov, zahteve glede porekla, omejevanje sodelovanja tujih ponudnikov ali druge prakse, ki evropskim podjetjem otežujejo dostop do posameznega trga.
Rok za podajo mnenja je 1. december 2026. Prispevke je mogoče oddati v okviru javnega posvetovanja Evropske komisije.