Predlagan je regijski trg recikliranih gradbenih materialov, a najprej bo treba določiti nove standarde. GalerijaPri gradnji se lahko uporablja tudi konoplja, nekateri v tem vidijo veliko priložnosti.
Pričakovana prenova evropske gradbene zakonodaje predvideva upoštevanje okoljskega odtisa celotnega življenjskega kroga stavb, že zdaj pa se uvaja nizkoenergijska in pasivna gradnja. Take stavbe namreč lahko napajajo obnovljivi viri energije, kar znižuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Počasi pa nastaja stiska tudi pri gradbenih materialih, zato bo treba pripraviti standarde za uporabo recikliranih materialov in tudi nekaterih naravnih materialov.
Gradbeni sektor je zdaj zelo velik porabnik naravnih virov in energije. Na zaključni konferenci projekta ReBuilt, katerega nosilec je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), so mednarodni strokovnjaki opozorili, da bo že v desetih letih začelo primanjkovati klasičnih materialov za gradnjo. Zato je nujno treba poiskati drugačne modele gradnje, a zdaj se spopadajo z več ovirami, kot je na voljo rešitev.
Goran Štemberger z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (Mope) je povedal, da podpirajo krožno gospodarstvo, a ni lahko. Lani je tako nastalo za 9,3 milijona ton gradbenih odpadkov, reciklirali pa so jih le 1,4 milijona ton, pa še to ne za novogradnje, ampak za nižjo stopnjo uporabe, kot so nasipi. Opozoril je, da bo glede na deficit gradbenih materialov uporaba reciklatov ne zgolj priložnost, ampak nujnost.
Gradbeni sektor je zdaj zelo velik porabnik naravnih virov in energije.
Uporabiti je mogoče skoraj vse gradbene odpadke.
Uporaba reciklatov ne bo zgolj priložnost, ampak nujnost.
Na Hrvaškem sistem ne deluje, zato je gradbene odpadke mogoče najti povsod. Na Češkem po drugi strani izvajajo pilotne projekte, v katerih stavbe rušijo selektivno. Tako lahko reciklirajo in spet uporabijo 97 odstotkov odpadkov. Sodelujejo tudi s proizvajalci, da bi ti proizvedli boljše gradbene materiale. Spodbuda za to je, da tako podjetja vsaj delno lahko prihranijo pri odlaganju odpadkov.
Recikliramo le 15 odstotkov gradbenih odpadkov, pa še te uporabimo zgolj za različne nasipe, ne za gradnjo. FOTO: Blaž Samec
Težava pa je pri starih stavbah. Ločevanja gradbenih odpadkov iz takih stavb noče nihče financirati. Ločenih odpadkov pa tudi nihče noče kupiti, češ, zakaj bi toliko plačali za odpadke. Zato predlagajo uvedbo obveznega deleža recikliranih odpadkov v vseh projektih. Večina gradbenih projektov namreč ne potrebuje povsem svežih materialov.
Na Madžarskem ugotavljajo, da so agregati zelo pomembni, standardi zanje, denimo za beton, pa zelo zahtevni. Kljub temu bi lahko uporabili več prahu iz opek. Vse, kar gre z gradbišča, je treba ločiti in vsaki vrsti odpadkov dati svojo identifikacijsko številko. Težava je, da standardi za to, kdaj določen material neha biti odpadek, še niso pripravljeni. Zato je regionalni trg gradbenih odpadkov mogoč, vendar vse države čaka še veliko dela.
Pri nas strokovnjaki pravijo, da je iz recikliranih gradbenih materialov mogoče postaviti tudi most, ni pa preprosto. Digitalne rešitve lahko podaljšajo življenjsko dobo infrastrukture. Strokovnjaki imajo rešitve, a bo treba opraviti raziskave, kako ekonomsko učinkovite so. Težava je tudi to, da ni standardov, graditelji mostov pa so še posebno konservativni pri sprejemanju novosti.
Za trg je treba imeti celovito rešitev, od inženirske do arhitekturne, poleg tega je treba imeti zagotovila varnosti, je opozoril Primož Zorec, direktor podjetja CoGreen. Veliko priložnost vidi v konoplji kot gradbenem materialu, zavzel pa se je za subvencije za pilotne projekte, na katerih bi se učili ali potrjevali pravilnost rešitev.
VIR:Delo.si