Napoved tako je, da bodo cement pri gradnji postopoma začela nadomeščati drugi materiali, kot so les in nekateri kemični izdelki, vendar so tu omejitve. Pravega nadomestila za cement zaenkrat še ni.
Marsikje žal prihaja tudi do špekulativnega dviga cen cementa. Višje cene cementa so sicer naročniki ponekod lahko prevalili preko višjih cen objektov na končnega kupca, vendar v že vnaprej sklenjenih pogodbah tudi to ni bilo mogoče.
Cement je dobavljiv, cena ostaja visoka. Gradbinci so grenko veseli že zato, ker niti v najbolj turbulentnem obdobju ni bilo večjih težav z dobavljivostjo. Lahko so gradili naprej, a zaslužek bo zaradi nepričakovano višjih cen cementa manjši. Naročniki so namreč le redko sodelovali pri kritju teh nepredvidenih dodatnih stroškov, proizvajalci pa višje cene upravičujejo s podražitvami inputov.
Čeprav nihanje cen cementa kratkoročno ni ogrozilo dinamike projektov, pa bodo dolgoročni vplivi lahko precej globlji. Kjer se bo le dalo, bodo gradbinci temeljito preučili možnosti, kako zmanjšati uporabo betona, betonskih izdelkov in gradbenih materialov, ki vsebujejo cement. Nekateri pa so tudi že poiskali nove dobavitelje, za katere menijo, da cen cementa ne bodo dvigali tudi špekulativno.
V obdobju zelenega prehoda bodo energenti dražji, dobave pa manj stabilne, pove predsednik uprave Salonita Anhovo dr. Tomaž Vuk. Meni, da bodo višje cene energije in potreba po razogljičenju materialov vplivale na trajno višje cene vseh gradbenih materialov, tudi cementa. Tako so zaradi rasti cen emisijskih kuponov, višje cene energentov, elektrike in drugih materialov, pa tudi višjih stroškov dela in storitev letos v Anhovem dvignili cene cementa.
Seveda poznamo izdelke, ki deloma lahko nadomestijo izdelke na osnovi cementa: les, kemični izdelki in podobno, vendar se tu srečujemo s številnimi omejitvami, pravi Pavel Marđonovič, direktor trboveljske družbe Lafarge Cement. Tovarna, ki v odsotnosti okoljevarstvenega dovoljenja ne sme obratovati in proizvajati cementa, je z anhovskim Salonitom, ki to sme in tudi počne, najpomembnejši dobavitelj, ki slovenske gradbince zalaga s cementom.
Omejenih možnosti za nadomeščanje cementa ter posledično betonov in vseh betonskih izdelkov se dobro zavedajo tudi gradbinci. Nekateri, zlasti v delu visokih gradenj, se bodo poskušali v prihodnosti reševati z alternativnimi konstrukcijskimi materiali, torej z lesom in jeklom, meni mag. Marko Trampuž, direktor družbe Kolektor Construction. Drugi pa se počutijo izigrane od dosedanjih dobaviteljev. Ob zvišanju cen cementa so se znašli med kladivom in nakovalom. Da so lahko izpolnili pogodbene obveznosti, so morali v lastno škodo pogoltniti grenek zalogaj. In če se razmere na slovenskem trgu ne bodo umirile, tako član uprave CGP Edo Škufca, bodo zamenjali dobavitelje cementa, saj so se betoni, kot pravi sogovornik, podražili tudi za 20 odstotkov.
Tu je imela anhovska cementarna ključno prednost. Kajti več kot dve tretjini sestavin pridobivajo iz kamnoloma, ki stoji ob cementarni. Kljub temu so tudi v Anhovem, tako Vuk, le stežka zagotavljali nepretrgano dobavo fosilnih energentov in iz njih proizvedenih pomožnih materialov iz uvoza. Reševali so se zaradi prihrankov iz prejšnjih vlaganj v optimizacijo proizvodnih procesov. Tako so lahko ohranili relativno konkurenčnost cen cementa, ki so ga, tako Vuk, podražili manj, kot so znašali dvigi cen drugih gradbenih materialov.
Gradbinci pa so drugačnega mnenja. Da se je cena cementa od leta 2020 dvignila za več kot sto odstotkov, pove Trampuž. Dvig cene cementa je pretiran in kaže na izkrivljenost cen pri dobaviteljih, meni. Ob daljših dobavnih rokih in naraščanju cen so materiale, potrebne za izvedbo projektov, v večini primerov sicer naročali pravočasno. Tako tudi niso imeli večjih težav z dobavljivostjo cementa. Pri Kolektorju ocenjujejo, da se je izvedba projektov zaradi podražitev cementa podražila za približno tri odstotke, a kratkoročno to ni vplivalo na dinamiko njihovih projektov. Dolgoročno pa proučujejo možnosti, kako zmanjšati uporabo betonskih oziroma cementnih izdelkov, saj cena cementa, tako Trampuž, nenormalno raste. Kajti v veliki večini primerov so morali višje stroške cementa pokriti sami.
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.