Dodana vrednost na zaposlenega v gradbeni panogi je lani znašala dobrih 36 tisoč evrov in je za okoli 17 tisoč evrov nižja od povprečja slovenskih panog.

Gradbena panoga v Sloveniji je v letu 2021 po prvih ocenah Statističnega urada Republike Slovenije (te ocene je povzela tudi analitična služba pri Gospodarski zbornici Slovenije) ustvarila 2,8 milijarde dodane vrednosti, kar je bilo za dobrih 270 milijonov evrov več kot leta 2020. Nominalna rast je tako bila večja za dobrih deset odstotkov, ob upoštevanju inflacije je bila realna rast dodane vrednosti v gradbeni panogi lani za 2,8 odstotka večja od tiste iz leta 2020.

Dodana vrednost gradbene panoge je vsekakor zelo pomembna, saj je ustvarila za dobrih šest odstotkov vse v Sloveniji ustvarjene dodane vrednosti. V državah Evropske unije je ta delež 5,6 odstotka, na območju evra pa je še manjši, in sicer 5,5-odstoten. Največji delež imajo Romunija (7,3 odstotka), za desetinko odstotne točke je ta delež manjši v Avstriji, sledijo Litva (sedem odstotkov), Finska (6,9 odstotka) in Poljska (6,8 odstotka). Na dnu te lestvice sta Grčija in Irska z 1,9-odstotnim deležem.

Pod slovenskim in evropskim povprečjem

Medtem ko je delež dodane vrednosti, ki ga z 62 tisoč zaposlenimi in 12 tisoč samozaposlenimi ustvarja slovenska gradbena panoga, na nacionalni ravni zelo pomemben in je nad evropskim povprečjem, pa je povsem drugače pri dodani vrednosti na zaposlenega. V Sloveniji je povprečna dodana vrednost na zaposlenega lani presegla 53.500 evrov. V gradbeni panogi je bila lani precej nižja od povprečja in je dosegla 36.340 evrov. Za gradbeništvom so po tem merilu le še gostinstvo, druge dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Najvišja dodana vrednost je bila v energetiki, kjer je presegla 161 tisoč evrov.

Vir: Dodana vrednost