Proizvajalci bodo morali razmišljati, kakšne materiale vgrajujejo in kako optimizirati izbiro materialov, dobavne verige ter proizvodnjo, da bo vpliv na okolje čim manjši.
Gradnja in obnova objektov, vključno s pridobivanjem surovin, proizvodnjo gradbenih materialov ter logistiko, imata zelo velik vpliv na okolje in družbo. Gradbena industrija je odgovorna za 40 odstotkov porabe energije in za približno tretjino izpustov toplogrednih plinov ter odpadkov v Evropski uniji.
Da bi do leta 2050 dosegli ničelni vpliv ogljikovega dioksida in zmanjšali vplive na okolje, bo treba spremeniti linearni potrošniški vzorec »vzemi-izdelaj-uporabi-odvrzi« in se usmeriti v krožno gospodarstvo. Evropska komisija je v okviru »zelenega dogovora« pripravila ukrep, ki bo to naslovil.
Komentar je objavljen v majski številki revihe Gradbeništvo. PDF različico lahko prenesete s te povezave.
Digitalni potni listi za gradbene proizvode ali materialni potni listi služijo kot popis vseh materialov, komponent in surovin, uporabljenih v procesu izdelave gradbenega proizvoda ali objekta.
Skupaj z informacijami o njihovi lokaciji oziroma izvoru in toku materiala do končnega gradbenega proizvoda lahko ocenimo tudi porabljeno energijo, emisije in odpadke. Digitalni potni listi dajejo materialom dokumentirano identiteto in sled z dodano vrednostjo, ki jim omogoča, da ostanejo v oskrbovalni verigi vidni skozi celoten življenjski cikel.
Glavna vloga digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov je spodbujanje trajnostnosti, preglednosti in odgovornosti udeleženih v dobavni verigi ter spodbujanje razvoja bolj trajnostnostnih praks in inovativnih, do okolja prijaznejših proizvodov, da bodo ti postali trajnejši, popravljivi, primerni za recikliranje in jih bo lažje predelati.
Digitalni potni list gradbenih proizvodov bo vstopnica na trg Evropske unije in korak k digitalizaciji gradbenega ekosistema prihodnosti Evropske unije. Projektanti, izvajalci in investitorji jih bodo uporabljali pri odločanju o izbiri materialov, s čimer bomo spodbujali bolj trajnostnostne investicijske projekte.
Na digitalni potni list proizvodov se bo sklicevala tudi področna zakonodaja, saj se bodo lahko trajno zapisani podatki uporabljali za izračune, na primer energetske učinkovitosti, presoje LCA (Life-Cycle Assessment), podatki pa bodo lahko preneseni v druge gradbene sisteme, kot je digitalni dnevnik gradbenih objektov, knjižnice BIM ali digitalni dvojčki gradbenih objektov.
Slovenski proizvajalci bodo morali pospešeno sistemsko razmišljati, kakšne materiale vgrajujejo, kakšen je njihov vpliv na okolje in ljudi, kako optimizirati izbiro materialov, dobavne verige in proizvodnjo, da bo vpliv na okolje čim manjši. Predvsem pa bodo morali obravnavati celoten življenjski cikel svojih proizvodov tudi po tem, ko se življenjska doba izteče.
Gradbeništvo zahteva posebno pozornost, ne le zaradi v uvodu omenjenih vplivov na okolje, ampak tudi ker pomeni deset odstotkov dodane vrednosti in 800 milijard letnega prometa v Evropski uniji. Pričakovani učinki digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov na vplive na okolje in poslovanje gradbenih podjetij so večplastni.
Med drugim bodo, poleg že omenjenih trajnostnostnih pristopov, korenito spremenili dinamiko dobavnih verig, povečala se bosta transparentnost in odgovornost za vplive na okolje, kar bo zagotovo vodilo do inovativnih pristopov ne samo v proizvodnji, ampak tudi pri trženju, nabavi, uporabi in reciklaži materialov. Na podlagi podatkov v digitalnih potnih listih si bodo vsi deležniki v vrednostni verigi lahko prizadevali zmanjšati svoj okoljski odtis.
Zato razvoj in uvajanje digitalnih potnih listov zahtevata sodelovanje in usklajevanje več dobaviteljev in deležnikov dobavnih verig, kar bo vodilo do sprememb v dinamiki dobavnih verig. Več informacij bo vodilo do večje odgovornosti in zaupanja med deležniki, dobavitelji, kupci, javnimi organi in drugimi deležniki.
Zahtevana izdelava in vzdrževanje digitalnih potnih listov lahko povzročita veliko breme in morda celo vstopno oviro na trg Evropske unije, zlasti za mala in srednja podjetja z omejenimi viri. Treba bo razviti robustne in prilagodljive dinamične informacijske sisteme za upravljanje podatkov, kar ne bo možno izvesti samo na primer v Excelu.
Razvoj in vzdrževanje digitalnih potnih listov bosta torej pomenila velik časovni in finančni vložek zlasti za mala in srednja podjetja. Ker bodo metodologije izračunov zahtevale uporabo točno določenih standardov, se postavlja vprašanje plačljivosti standardov, saj bo to občutna ovira za mala in srednja podjetja že pri uvodnih korakih prilagajanja novim zahtevam.
Brez zbirk podatkov za izdelavo digitalnih potnih listov bo uvedba zelo težavna. V okviru več raziskovalnih in aplikativnih projektov Evropske unije so bile že izdelane zbirke podatkov za gradbene proizvode, ki so verificirane, na voljo pa so tudi že smernice za dobre prakse na področju digitalnih potnih listov. Treba bo zagotoviti tudi zbirke o okoljskih vplivih pridobivanja surovin, predelavi materialov in gradbenih proizvodov ter druge podporne zbirke, na primer lokacij z enoličnimi identifikatorji, ter zagotoviti kompatibilnost podatkovnih struktur z drugimi relevantnimi sistemi za gradbeno industrijo.
Digitalni potni list uvaja predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne proizvode, ki bo razveljavila direktivo Evropske unije 2009/125/EC, in vzpostavlja koncept »trajnostni proizvod kot pravilo«, kot je navedeno v sporočilu evropske komisije. Komisija s tem predlogom sprejema tudi delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024.
S predlogom revidirane uredbe o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, spremembo uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvijo uredbe (EU) št. 305/2011 ter tudi z že omenjenim sporočilom za javnost evropska komisija poudarja več stvari. Med drugim bo revizija uredbe o gradbenih proizvodih skupaj z digitalnim potnim listom ponudila tudi digitalne rešitve za zmanjšanje upravnih bremen, zlasti za mala in srednja podjetja. V to bodo vključene podatkovne zbirke gradbenih proizvodov, ponujen je usklajen okvir za ocenjevanje in sporočanje okoljske ter podnebne učinkovitosti gradbenih proizvodov Evropske unije. Kdaj bosta potni list za gradbene proizvode ter revidirana uredba gradbenih proizvodov začela veljati, je težko oceniti iz javnih objav.
Poenotenje pristopa na ravni Evropske unije bo vodilo do znižanja stroškov zagotavljanja skladnosti in bo, med drugim, poenostavilo nadzor. V predlogu je evropska komisija tudi omenila, da se bo dodatno zmanjšanje upravnega bremena za proizvajalce doseglo z odpravo prekrivanja med oznako CE in izjavo o lastnostih ter da so predvidene izjeme za mikropodjetja, ki poslujejo izključno lokalno.
Več TUKAJ
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.