Skoraj nič-energijska stavba je definirana kot stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino energije, potrebne za delovanje. Zato se moramo kot strokovnjaki pripraviti in razmisliti o primernih ukrepih za načrtovanje bolj trajnostnih stavb, ki ne bodo porabile več energije, kot je določeno (npr. največja dovoljena raba primarne energije za enodružinsko stavbo 75 kWh/m2a).

V vsakdanjem življenju, v službi ali šoli smo pogosto opomnjeni, kako pomembna je energija in kaj vse nam omogoča. Omogoča nam življenje, kot ga poznamo danes. Kljub temu pa hkrati pozabljamo, da z določenimi načini proizvodnje energije obstoj Zemlje in nas vseh postavljamo pod vprašaj. Zato se države EU usmerjajo k bolj učinkoviti rabi energije in spodbujajo uporabo energije iz obnovljivih virov (OVE). Če se osredotočimo samo na stavbe, te predstavljajo skoraj 40 % porabe celotne končne energije. V EU smo glede na Direktivo 2010/31/EU (direktiva o energijski učinkovitosti stavb) zavezani k zasledovanju skupnih ciljev in strateškega plana Evropa 20-20-20, na podlagi katerega se je v gradbeni stroki oblikoval termin skoraj nič-energijska stavba (sNES), ki naj bi predstavljala rešitev v zmanjševanju porabe energije za obratovanje stavb.