Zaradi rasti cen materialov že v lanskem letu gradbinci opažajo, da kljub znatnim prihodkom beležijo manjše dobičke, kar zna preiti celo v izgubo.
Iz podatkov družbe Dun&Bredstreet, zbranih na portalu GVIN, objavljamo pet največjih gradbenih družb po prihodkih:
Lansko poslovanje novomeškega CGP so že zaznamovale velike podražitve zlasti armature, lesa, bitumna in plina, zaradi česar je bil letos dobiček, kljub rekordnim prihodkom, manjši. Edo Škufca, član uprave novomeškega gradbinca, predvideva, da bodo letošnji rezultati odvisni od reševanja cenovnih škarij, v katerih so se znašli ne le oni, ampak vsi gradbinci.
Stvari so negotove, potrjuje Škufca: »Poslovanje bo zelo odvisno od dogajanja na trgu, zlasti v povezavi z vojno v Ukrajini, od krize in morebitnega novega vala epidemije ter posledic, ki bi jih prinesel." V CGP tudi napovedujejo, da ne želijo biti vezani le na en trg, zato bodo za stabilnost poslovanja povečali prihodke na tujih trgih.
Podjetje GIC Gradnje ima, vsaj kar zadeva lansko poslovanje celotne gradbene panoge, nekoliko drugačno razmerje med prihodki in dobičkom. Lani so dosegli manj čistih prihodkov iz prodaje, vendar so povišali dodano vrednost. Rok Cajzek, pomočnik direktorja tega podjetja, pravi, da so nekoliko manjše prihodke ustvarili zaradi posebnosti pri gradnji nekaterih projektov. »Usmerjamo se na dela z večjim donosom,« dodaja.
Letošnje napovedi poslovanja v gradbeništvu so zelo negotove, saj bodo poslovni rezultati, ne glede na velik obseg povpraševanja, odvisne od priznavanja podražitev gradbenim podjetjem. Te so na eni strani vezane na zelo toge gradbene pogodbe glede fiksnih cen, pri katerih vztrajajo nekateri javni naročniki. Na drugi strani so ekstremna povišanja cen proizvajalcev in tudi dobaviteljev, ki cene oblikujejo prosto na trgu, in jih takšne pogodbe ne vežejo.
Rezultati tega neravnotežja, ko je gradbeništvo nekakšna absorpcijska vzmet, se že kažejo pri vpogledu v nesorazmerje lanskih javno objavljenih poslovnih rezultatov proizvajalcev, trgovcev in dobaviteljev, medtem ko gradbeništvo v povprečju še vedno sledi le 2,5-odstotni donosnosti. Rok Cajzek zato poudarja: »Ker gradbeništvo ustvari dobro desetino slovenskega bruto domačega proizvoda, je skrajni čas, da dobimo na vladni strani kompetentnega sogovornika, ki bo razumel našo stisko, da ne ponavljamo nesmiselnih scenarijev izpred dobrega desetletja.«
Negotovost gradbenih podjetij je potrdil tudi direktor novogoriškega Kolektorja CPG Kristjan Mugerli, ki je je za Finance pred slabim mesecem izjavil, da bi lahko gradbena podjetja letos končala v rdečih številkah. Nervozo zaznava tudi statistika.
Kazalnik zaupanja v gradbeni panogi je sicer za 29 odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja, vendar majski izračuni Statističnega urada Republike Slovenije ne kažejo veliko optimizma. Maja se je v gradbeni panogi indeks zaupanja v primerjavi z aprilom znižal za šest odstotnih točk, v primerjavi za lanskim majem pa je nižji za odstotno točko.
Na mesečno znižanje so vplivali vsi kazalniki zaupanja: zaposlovanje za sedem, skupnih naročil pa za štiri odstotne točke. Prav tako se je znižal kazalnik pričakovanih cen, in sicer za dve odstotni točki.
Vendar je glavna skrb gradbincev, kako se bo izteklo letošnje poslovno leto, vezana na cenovne škarje, v katerih so se podjetja znašla zaradi že podpisanih pogodb. Stroški gradbenega materiala so se v zadnjem letu in pol močno povišali.
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala je izračunala indekse podražitev gradbenih del od 1. januarja 2021 do začetka aprila tega leta. V tem obdobju se je visoka gradnja podražila za dobrih 30 odstotkov, gradnja avtocest in druga nizka gradnja pa za dobro petino.
Naftni derivati so se po njihovih izračunih podražili za 55, plin za malo manj kot 700 odstotkov, električna energija pa od 135 do 150 odstotkov. Cement se je v tem obdobju podražil od 20 do 30 odstotkov, kovine med 195 in 225 odstotki, cene armaturnega železa pa so se podvojile, vendar so cene tega v zadnjem mesecu občutno upadle. Bitumenski izdelki so se podražili od 55 do 115 odstotkov.
Zato si gradbena podjetja obupno prizadevajo za dvig cen v že določenih pogodbah, kar je možno po obligacijskem zakoniku. Ta določa, da so gradbena podjetja upravičena do razlike dviga cen, če se stroški zvišajo za več kot deset odstotkov. Do deset odstotkov razlike pokrije gradbeno podjetje, nad to vrednostjo pa naročnik gradbenih del.
Informacije v gradbenih podjetjih kažejo, da imajo zasebni naročniki precej več posluha za višja plačila od javnih naročnikov, ki ne želijo priznati višjih stroškov. Edo Škufca tako pravi, da zasebni naročniki upravljajo svoj denar in sprejemajo hitre odločitve. »Zavedajo se posledic, če se na razmere na trgu takoj ne odzovejo, saj lahko pride do zamude in morebitnih sodnih sporov, kar jim lahko povzroči precej škode,« pravi Škufca, ki ob tem omeni povsem drugačno prakso javnih naročnikov, ki odločitev ne morejo sprejemati samostojno.
»Javni uslužbenci raje ne naredijo nič, saj bi jim lahko kdo očital sprejete odločitve,« je bil jasen Škufca, ki dodaja, da se izjemnih razmer na trgu zavedajo vsi in da relevantna pravna mnenja potrjujejo naročnikovo dolžnost kritja stroškov zvišanja cen nad desetimi odstotki. »Kljub temu se javni naročniki sprenevedajo in pričakujejo, da bomo izvajalci krili vsa povišanja cen, čeprav niti izvajalec niti naročnik v tem času nista mogla vplivati na podražitve,« zaključuje Škufca.
Blaž Miklavčič, glavni direktor GH Holdinga, ki glavnino prihodkov ustvari na tujih trgih, nam je povedal, da je tam drugače. Na Hrvaškem in v Srbiji že potekajo pogajanja za zvišanje cen javnih projektov. Pričakuje ugodne nove dogovore o zvišanjih cen. »Če bi naše največje projekte gradili v Sloveniji, bi zelo verjetno imeli na koncu leta izgubo. V Sloveniji večina naročnikov še vedno tišči glavo v pesek,« je povedal Blaž Miklavčič in sklenil, da višje cene gradbenih materialov in surovin zdaj poravnavajo iz svojih sredstev oziroma prihrankov.
Razvoj stanovanjskih projektov za trg je, vsaj je po naših informacijah, zdaj najbolj na udaru. To opažajo tako gradbena kot projektantska podjetja. Tako investitorji že razmišljajo o odlogu začetka gradbenih del.
Po izračunih Statističnega urada Republike Slovenije sta bili lani v Sloveniji dokončani 4.302 stanovanji, kar je bilo za 14 odstotkov več kot leto pred tem. Vendar pa je bilo maja letos izdanih za sedem odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo kot aprila. S temi dovoljenji je predvidena gradnja 232 stanovanj, kar je za 17 odstotkov manj kot aprila.
Frano Toš, direktor družbe Prva hiša, ki trenutno razvija drugo fazo stanovanjskega kompleksa na Rudniku v Ljubljani, je povedal, da so zaradi visokih cen cene gradbenih del in s tem povezane negotovostmi zdaj tveganja za gradnjo takšne soseske previsoki. To potrjuje izjave, ki jo je pred dvema mesecema v intervjuju za to revijo dal predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič, ki je dejal, da je zdaj gradnja stanovanjskih projektov predraga, tveganje je sprejemljivo le za najboljše lokacije z najvišjimi cenami stanovanj.
»Če bi za ta projekt že imel pridobljeno gradbeno dovoljenje, bi začetek gradnje prestavil,« je povedal Frano Toš. Za omenjeno sosesko z okoli 180 stanovanji pričakuje gradbeno dovoljenje proti koncu leta in upa, da bodo cene gradbenih del pristale na sprejemljivih ravneh.
Bolj optimističen je Miran Kavka, direktor podjetja Alfa Int, ki razvija gradnjo dveh stolpičev s 15 stanovanji Karnatanika 2 in Karantanika 3 v Domžalah. Kljub vsem negotovostim zaradi višjih cen gradbenih del bodo začeli delati. Za prvi projekt že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, drugega pričakujejo v kratkem. Brez težav teče tudi gradnja naselja stanovanjskih hiš v Domžalah.
Precej zadržani so tudi na republiškem stanovanjskem skladu, ki s koprskim stanovanjskim skladom gradi dva stolpiča z 91 najemnimi stanovanji v soseski Nova Dolinska. Na republiškem skladu pravijo, da izvajalske ponudbe pri tem projektu ocenjeno vrednost investicije iz začetka leta 2021 presegajo za več kot četrtino. Z izvajalcem poskušajo za nadaljevanje del poiskati sprejemljivo rešitev, ki bi jo dopuščala tudi javnonaročniška in obligacijska zakonodaja.
»V primeru zahtevkov izvajalca, ki presegajo zmožnosti financiranja projekta in dopustne okvire zakonodaje ter delovanja javnega sklada, pa bomo gradnjo prekinili in jo preložili na bolj ugoden čas,« dodajajo na republiškem skladu. Za projekte v razvoju so povedali, da jih bodo preložili na poznejši čas, če z javnimi naročili ne bodo prejeli nobene ponudbe za gradnjo v okviru razpoložljivih sredstev.
V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana trenutno ne bodo odlagali projektov. Direktor tega sklada Sašo Rink pravi, da razvoj njihovih sosesk kljub višjim cenam teče brez zastojev. »Razmere so takšne, kot pač so. Zdaj ne načrtujemo nobenih prelaganj gradnje, pa čeprav se zavedamo negotovosti zaradi višjih cen, vsak projekt pa proučujemo posebej,« pravi Rink.
Vzeto iz Finance.si, revija Gradbeništvo
Imate vprašanje?
Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.